Na potezi je premier
Nakopičene težave v zdravstvu zna dandanes našteti že vsak otrok. Mediji zadnje desetletje toliko pišemo o njih, da se zdi, kot da se na zdravstvo spoznamo prav vsi v državi, kar pa ne drži. Pravih poznavalcev je zelo malo, manj kot prstov na rokah. Mednje gre šteti tiste, ki razumejo ustroj kompleksnega sistema, vedo za drobne vzvode, ki ga spreminjajo, in znajo vnaprej predvideti posledice potez. Ob odsotnosti teh sposobnosti se zgodi, kar se je v primeru interventnega zakona prejšnjega ministra za zdravje v vladi Roberta Goloba. Kljub morda dobremu namenu posledice ukrepov niso bile optimalne.
Zdaj je zdravstveni minister premier Robert Golob osebno. Nič hudega, če se na zdravstvo ne spozna bolje kot vsi mi. Bistveno je, da zna okoli sebe zbrati prave eksperte in jih motivirati, da mu sestavijo seznam potrebnih potez za izboljšanje delovanja zdravstva, sam pa jih nato s pomočjo poslancev v parlamentu spravi v življenje. Kot kaže, mu prvi del uspeva. Njegov posvetovalni organ – strateški svet za zdravstvo – mu je že dal na mizo obsežen prvi paket ukrepov. Premier ukrepe lahko začne uveljavljati.
Člani strateškega sveta opažajo v družbi veliko pripravljenost za spremembe. Zaposleni v zdravstvu si želijo delati v bolj urejenem okolju, po vzoru Avstrije, bi lahko rekli, glede na to, da je severna soseda najbolj priljubljena destinacija za tiste, ki odidejo delat na tuje. Kako priti do Avstrije, to je do dostopnega zdravstva, ki nas bo sprejelo, ko ga potrebujemo, je najpomembnejši cilj sedanje in vseh prejšnjih reform. Reforme v zadnjih dveh desetletjih iz različnih vzrokov niso bile uspešne, predvsem zato, ker nikoli niso imele enoznačne podpore premiera in vlade, ali pa zato, ker ukrepi, ki so si jih zamislili politiki, niso bili dobri.
Če drži, da je zdravstvena reforma dejansko, ne samo deklarativno najpomembnejša prioriteta vlade Roberta Goloba, bi bilo prav, da premier ostane zdravstveni minister do konca mandata, ministrstvo za zdravje pa dobi dobrega koordinatorja za usklajevanje številnih deležnikov v reformi. Če se ne bo nič premaknilo na bolje, bo odgovarjal premier osebno in z njim vsa vlada. Edino, kar šteje, je to, da se zdravstvo izboljša.
