Tiskane izdaje
Maribor – Kakšen bo v prihodnjih letih poslovni model medijev? To je bila ključna dilema, okoli katere se je vrtela debata na današnji novinarski tribuni, ki je potekala v sklopu podelitve novinarskih nagrad.
Goran Novkovič, Žurnal24, meni, da razvojni model ne temelji na kopiranju včerajšnjih novic, ampak na razvijanju novih zornih kotov in interpretacij. Tomaž Ranc, odgovorni urednik Večera, zagovarja specializirane novinarje za hitro poročanje in tiste, ki pripravljajo zgodbe in analize.
»Te so tudi največja prednost časopisa, saj vsaka novica ni primerna za vse medijske platforme,« je dejal Ranc. Tomaž Perovič, odgovorni urednik POP TV, je dejal, da je poslovni model njihove televizijske hiše jasen: imeti osrednji informativni kanal, z žanrskimi pa dopolnjevati preostale vsebine. V precej posebnem položaju pa je Slovenska tiskovna agencija, je opozorila odgovorna urednica Barbara Štrukelj, ker ni na trgu.
Časopis Delo je pred kratkim izvedel likovno in vsebinsko prenovo. Kot je pojasnila odgovorna urednica časopisa Romana Dobnikar Šeruga, se že kažejo prvi pozitivni učinki te poteze: novi naročniki. Ob tem je poudarila, da na Delu razmišljajo o treh novih razvojnih projektih, eden med njimi je nedeljska izdaja Slovenskih novic.
Na tribuni je sodelovala tudi Vesna Humar, urednica regionalnega medija, Primorskih novic. »Ostajamo zavezani lokalnim novicam, čeprav se regionalni medijski trgi zaradi svoje majhnosti ubadajo s še večjimi težavami kot nacionalni mediji.«
Odgovorni urednik Mladine Grega Repovž pa je glede prodornosti tiska dejal, da bi morali tudi dnevniki vsak dan funkcionirati kot tedniki. Repovž meni, da je Mladini uspelo ohraniti resne vsebine, so pa začeli razvijati druge produkte, kot je Global. »Ta ima od sedem do osem tisoč izvodov mesečne naklade in uspešni smo toliko, da nas zdaj poskušajo kopirati druge medijske hiše.«
Hkrati je namignil, da spletni portal tednika ne bo več dolgo odprt oziroma da vsebine na njem ne bodo več v celoti brezplačne. Prav slednje je eden večjih izzivov medijev po vsem svetu in tudi v Sloveniji: ali torej zaračunavati vsebine na internetu. »Zapiramo lahko samo izvirne in eksluzivne informacije, rezulatov nogometne tekme pač ne - lahko pa poglobljeno analizo tekme,« pravi Ranc.
Novinarski nagrajenci
Med nagrajenci je nagrado za izstopajoče novinarske dosežke prejel tudi Delov novinar Boštjan Videmšek.
Nagrado za življenjski prispevek k razvoju novinarstva je tokrat prejel urednik in novinar Radia Slovenija Sandi Frelih.
Društvo je sicer podelilo več nagrad. Poleg Videmška, ki je v zadnjih letih poročal tako rekoč z vseh kriznih žarišč po svetu, svoje delo pa pred kratkim kronal z izidom knjige Vojna terorja, sta nagrado za izstopajoče dosežke v slovenskem novinarstvu prejela še Uroš Škerl Kramberger z Dnevnika in Dragica Korade z Večera. Za dosežke v lokalnih in regionalnih medijih je nagrado prejel Robert Škrlj s Primorskih novic, debitantski nagradi pa novinarka Večera Franja Žišt in novinar Televizije Slovenija Adrijan Bakič.
Nagrade so podelili tudi fotografom: do pred kratkim Dnevnikovemu fotoreporterju Mateju Povšetu za reportažo iz Libije in fotoreporterju spletnega portala siol.net Mateju Ruštu za fotografijo z naslovom Ribogojnica.
Nagrade so podelili v okviru dvodnevnega stanovskega srečanja, v okviru katerega je bilo več pogovorov o stanju medijev.
Odgovorni uredniki največjih slovenskih medijev so med drugim pojasnjevali, kakšen bo v prihodnjih letih poslovni model medijev, ki jih urejajo, srečanja pa se je udeležil tudi eden od urednikov tednika The Economist Mark Johnson in povedal, kako medij, iz katerega prihaja, kljub svoji atipičnosti dosega uspehe – predvsem preko družabnih omrežij in spodbujanja interakcije.
