Mesec ponovil, da bo štirideset let dela dovolj
Delovna doba za starostno upokojitev bo ostala 40 let, je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec zagotovil ob sporočilu, da je vlada potrdila izhodišča za pokojninsko reformo, ki bodo podlaga za začetek usklajevanj s socialnimi partnerji. O vsebini ni bil prav gostobeseden, je pa razkril, da se bodo predvidene spremembe uveljavljale postopno kar deset let, torej do leta 2035.
Ministrstvo si je pri pripravi prenove postavilo tri cilje – vzdržnost blagajne, dostojno višino pokojnin in preglednost sistema. »Vzdržnost pomeni, da je scenarij za pokojninsko reformo nastavljen tako, da bo sistem javnofinančno zdržal prihodnja desetletja in vse mogoče krize ter da se lahko nanj vsak od nas stoodstotno zanese. Pokojnine bomo imeli, to je osnovna poanta pokojninske reforme, ki jo pripravljamo,« je izjavil Mesec in dodal, da prenova predvideva, da nihče, ki bo izpolnil pogoje za upokojitev, ne bo pod pragom tveganja revščine.
Ukrepe pokojninske reforme naj bi postopno uvajali do leta 2035.
Usklajevanja s socialnimi partnerji se bodo začela maja.
Minister za delo Luka Mesec je še skrivnosten glede vsebine.
»To je z naše strani pomemben prispevek k pokojninski zgodbi,« je dejal minister, ki pa ni pojasnil, ali to pomeni, da namerava pokojnine vezati na to relativno vrednost, ki je odvisna od dohodkov prebivalstva. Glede na način, kako se računa, se utegne njegova napoved izkazati za zelo ambiciozno.
Kot tretjo pomembno točko je izpostavil dolga prehodna obdobja. »Prejšnje reforme so bile po naših ocenah izvedene preveč robato, preveč stvari se je zgodilo naslednje leto po sprejetju. Naša reforma je ukrepe razporedila čez naslednje desetletje, do leta 2035. Torej se ne bo nič drastičnega zgodilo prihodnje leto ali leta 2026, ampak se bodo spremembe uvajale postopno,« je napovedal Mesec.
Po njegovih besedah se bodo hkrati uvajali ukrepi, ki bodo sledili vsem trem ciljem. »Smisel vsega je, da dobimo robusten in predvidljiv sistem, ki ne bo tak, kot je sedanji, ki je bil od sprejetja leta 2013 že dvajsetkrat noveliran. Predvidevamo torej scenarij za celotno naslednje desetletje, v katerega se ne bo na tak način nenehno politično posegalo,« je opisal minister, ki ga utegnejo v prihodnosti vseeno presenetiti poskusi dopolnjevanja pokojninske zakonodaje.
Ker je, resnici na ljubo, velik del novel, ki so jih posamezne politične stranke ali vlade predlagale v zadnjem desetletju, prinašal predvsem socialne korektive, ki niso bili povezani z vplačili v pokojninsko blagajno.
Javno razpravo napovedujejo za drugo polovico leta in sprejetje zakonodaje v državnem zboru leta 2025. Mesec zagotavlja, da črpanje sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost ni ogroženo.
Sledili beli knjigi
Vlada bo socialnim partnerjem predlagala sprejetje zaveze, da bodo čez deset let, torej leta 2035, pogledali, ali sistem v zadostni meri sledi vsem trem ciljem, in se pogovorili o morebitnih dodatnih ukrepih. Reforma bo sledila zavezam iz bele knjige iz leta 2017, s katerimi so se strinjali takratna vlada, sindikati in delodajalci, zdaj je načrt podoben – da bi torej po končanju reforme oblikovali novo belo knjigo, v kateri bi predvideli ukrepe za naprej.
Usklajevanja s socialnimi partnerji, ki se bodo začela maja, bo v prvi fazi vodil državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija, uradna pogajanja po tem pa bodo v ministrovih rokah. Javna razprava naj bi tako potekala celo drugo polovico tega leta, v parlamentarni postopek pa naj bi šla materija v prvi polovici prihodnjega. Kako se to sklada s pričakovanji Bruslja?
»Mejnike, ki so v nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost, bomo ujeli, je pa res, da najverjetneje z malenkostno zamudo. Bistveno je, da v časovnici, kakor je določena, črpanje evropskih sredstev ne bo ogroženo na noben način,« je odgovoril Mesec.
Različni pogledi že v vladi
Minister za delo je bil danes še skrivnosten glede vsebine, znano pa je, da so izhodišča reforme dobila zeleno luč za obravnavo več kot pol leta po tem, ko so jih na resorju, ki ga vodi Luka Mesec, oblikovali, zaradi razhajanj v pogledih znotraj vladnih vrst.
Ob obljubi, da bo 40 let zavarovalne dobe dovolj za starostno upokojitev, je pričakovati, da bodo na mizi kombinacije drugih parametrov, ki naj bi imeli primerljive učinke za vzdržnost sistema, na primer, da bi se daljše referenčno obdobje kompenziralo z višjim odmernim odstotkom.
Da bi bilo s podaljšanjem referenčnega obdobja, ki je zdaj 24 let, več sorazmernosti med plačanimi prispevki in višino pokojnine, sta Slovenijo opozorila OECD in evropska komisija, ki sta v analizi leta 2021 na konkretnem izračunu dokazala, da je ob enakih vplačanih prispevkih pri 24-letnem referenčnem obdobju lahko tudi 25-odstotna razlika v višini pokojnine. Največkrat se omenja predlog o 40 letih referenčne dobe, z izvzemom petih najslabših let.
Govor bo najbrž tudi o zvišanju odmernega odstotka, ki je od lani 63,5, izenačeno za ženske in moške. Gotovo bo razprava tudi o meji za starostno upokojitev, ki je zdaj 65 let za tiste, ki niso dosegli 40 let zavarovalne dobe, dejanska starost upokojitve pa je v povprečju približno 62 let. Na ministrstvu pričakujejo, da se bo ta zviševala že zato, ker mladi pozneje vstopajo na trg dela, kot so v prejšnjih generacijah.
Vprašanje formule za indeksacijo pokojnin je prav tako aktualno, verjetno v smeri večje vloge inflacije. Že več let pa se pojavljajo tudi pobude o upoštevanju bruto plače pri odmeri pokojnine, s čimer bi zagotovili večjo korelacijo med vplačanimi prispevki in pokojnino, pa tudi poenostavitev postopkov.
Posebno zahtevna pogajanja pa je mogoče napovedati pri izhodišču za postopno izenačevanje prispevne stopnje zaposlenih, ki je zdaj 15,5 odstotka, in delodajalcev (8,85 odstotka), tako, da bi se za prve znižala, za druge pa zviševala.
