Predsednica republike: Podpiram pravico do splava, a tudi svobodo govora
Odločitev predsednice republike Nataše Pirc Musar, da prekine sodelovanje s Saro Štiglic, članico predsedničinega Mladinskega posvetovalnega odbora, je povzročila kar nekaj ostrih odzivov.
Štigličeva je skupaj s še nekaj dekleti protestno odstranila zastavice, ki so jih v ponedeljek na Kongresnem trgu v Ljubljani postavili člani civilne iniciative Pohod za življenje, da bi opozorili na abortuse. En član mladinskega posvetovalnega telesa – Vid Čeplak Mencin – je danes že odstopil, odgovor preostalih dveh članov predsednica pričakuje v prihodnjih dneh.
Predsednica republike je na današnji novinarski konferenci povedala, da njena odločitev tudi po pogovoru s člani Mladinskega posvetovalnega odbora ostaja enaka in da je ne bi spremenila. Kot predsednica mora paziti, je poudarila, da je kultura dialoga na najvišji ravni in da ima vsak državljan pravico do svobode izražanja.
»Sem velika zagovornica pravice do splava, tu se s Saro Štiglic v celoti strinjava. Sem tudi izjemna podpornica mladih in mladinskega aktivizma. Od članov posvetovalnega telesa za mlade pričakujem, da bodo z menoj delili skrb za kulturen dialog. Tudi če se drug z drugim ne strinjamo, sem prepričana, da svoje nestrinjanje izražamo na dostojen način.«
Na vprašanje, ali ni protestiranje proti pravici do splava tiho nasilje nad ženskami, ki so se odločile za splav, je predsednica odgovorila z jasnim: »Da.« Pri aktivizmu Sare Štiglic, je dodala Nataša Pirc Musar, gre zgolj in samo za poseganje v protest in prepričanje nekoga drugega: »Pravica govora mora ostati nedotaknjena tudi zanje. Ne smemo posegati vanjo na način, da vse skupaj privede v konflikt.«
Mnogi se s potezo Nataše Pirc Musar, da prekine sodelovanje s Saro Štiglic, ne strinjajo, med njimi je tudi psihologinja dr. Metka Mencin, nekdanja poslanka, ki je bila v sklicu državnega zbora leta 1991, ko se je sprejemala slovenska ustava, v kateri je tudi 55. člen, ki zagotavlja pravico do odločanja o lastnem telesu. Tedaj je bil prav ta člen do konca najbolj sporen.
Metka Mencin je za Delo povedala, da je bila reakcija predsednice republike zanjo »milo rečeno neumestna in nepričakovana«. Očitno ni dopustno protestirati proti tistim, ki želijo omejiti neko pravico, če gre za članico njene skupine, je dodala Mencinova.
Poudarila je, da postavljanja zastavic oziroma protesta proti ustavno zagotovljeni pravici nikakor ne moremo enačiti z umikanjem teh »simbolov«. Pri slednjem gre namreč za izraz stališča, ki podpira ustavno pravico do abortusa. Po mnenju psihologinje je bilo v tisti situaciji dejanje deklet edino možno in sprejemljivo. »Kaj je za predsednico legitimen način izražanja nestrinjanja s Pohodom za življenje?« se je vprašala sogovornica. Še posebej pomenljivo se ji zdi, da je Nataša Pirc Musar v predvolilni kampanji poudarjala, da bo vedno branik človekovih pravic.
Predsednica podpira pravico do splava
V uradu predsednice republike sicer poudarjajo, da je Nataša Pirc Musar obsodila neprimeren način komunikacije do drugače mislečih in da podpira 55. člen ustave. »Pravica do splava je ustavna pravica, ki jo bo predsednica republike vedno neomajno podpirala. Zato stališč organizatorjev Pohoda za življenje 2023 ne podpira,« so zapisali v odzivu.
Sara Štiglic je za Delo dejala, da jo odločitev predsednice republike žalosti. Poudarila je, da se bo vedno zavzemala za človekove pravice in da bi protestno dejanje danes spet ponovila. »Nihče ne sme posegati v avtonomijo ženskega telesa. Moja odločitev pa je, da bom vedno, ne glede na to, ali bom morda ogrozila svoj položaj, delovno mesto, celo življenje, stala na strani žensk, človekovih pravic in zatiranih družbenih skupin. Svoboda do izražanja lastnega mnenja ni neskončna.« Štigličeva je še dejala, da so dekleta zastavice odstranile mirno, na drugi strani pa, da jo je eden od nasprotnikov pravice do splava nasilno odrinil.
Odzivi na odločitev predsednice
Na umik Sare Štiglic iz predsedničinega Mladinskega posvetovalnega odbora so se med drugimi odzvali v Inštitutu 8. marec. Nika Kovač je v odzivu na predsedničino odstavitev med drugim zapisala, da je »pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok ustavno zagotovljena svoboščina. Je možnost, da se vsak svobodno odloči o rojstvu otrok. Ni zapoved. Ni navodilo za ravnanje posameznice. Je možnost svobodne odločitve. Pomembno je, da na to odločitev nihče ne vpliva. Pomembno je, da so informacije o splavu dostopne in transparentne. Pomembno je, da na osebe ob sprejemanju te odločitve nihče ne izvaja pritiska. Neokonservativna gibanja to redno počnejo. Z molitvami pred bolnišnico. Z oglasi. Vse to so pritiski. Vse to je tiho in sistematično nasilje.«
V bran so mladi aktivistki stopili tudi Socialni demokrati – »ženski forum SD več desetletij opozarja na to, da se v Sloveniji še vedno tolerira kršenje ustavno zapisane pravice do splava. Čas je, da kot družba naredimo konkretne korake k osveščanju in izobraževanju glede svobodnega odločanja o lastnem telesu,« so zapisali v odzivu.
Na vprašanje, kako pomenljivo je, da so se za pravico do splava zavzela mlada dekleta, je Metka Mencin odgovorila: »Še dobro, da obstajajo mlade ženske, ki vedo, kako zelo nevarno je vsako početje, ki poskuša delegitimizirati liberalno ureditev na področju reproduktivnih pravic.«
V Sloveniji 55. člen ustave zagotavlja, da je »odločanje o rojstvih svojih otrok svobodno. Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok.«
Na Poljskem in Hrvaškem se ženske že dlje časa soočajo z vedno težjim dostopom do splava. Medtem ko ima pri naših sosedih ugovor vesti več kot 60 odstotkov ginekologov, je na Poljskem splav praktično nedostopen – opravijo ga le v primeru posilstva in incesta ali, ko je ogroženo življenje matere, pa še v teh primerih redko.
