Tiskane izdaje
Ljubljana - Ustavno sodišče je s šestimi glasovi za in tremi ločenimi mnenji razveljavilo 12. člen zakona dodatnem davku na prejemke članov uprav in nadzornih svetov v času gospodarske krize.
To pomeni, da bo država morala Marjanu Kramarju vrniti del milijonske nagrade, ki jo je ta za vodenje NLB prejel leta 2009. Kot smo napovedali v Delu, je danes ustavno sodišče javno razglasilo svojo odločitev o neustavnosti spornega 12. člena zakona o dodatnem davku na dohodke uprav in nadzornikov v podjetjih, ki so prejela jamstvo države ali sredstva za blažitev posledic krize (Kramarjev zakon), v Delu pa smo že v petek neuradno razkrili, da so sodniki po naših informacijah odločili v korist Kramarja.
Ustavi sodiniki so svojo odločitev utemeljili s tem, da državni zbor ni zadostno utemeljil javne koristi takšnega posega niti se ni udeležil javne obravnave. Menili so tudi, da odločanje o morebitni odgovornosti posameznika zaradi opustitve dolžne skrbnosti ali zlorabe ne sodi v presojo ustavnosti, ampak se to rešuje v postopkih pred pristojnimi sodišči. Ustavni sodniki Mitja Deisinger, Etelka Korpič Horvat in Marta Klampfer so na odločitev podali ločeno odklonilno mnenje.
Državna sekretarka Mateja Vraničar je po razglasitvi povedala, da bo državo vračilo neupravičeno odmerjenega davka skupaj z obrestmi predvidoma stalo 1, 3 milijona evrov.
Zakon je državni zbor na predlog poslanca Vilija Trofenika (Zares) sprejel leta 2009, potem ko je Kramar februarja tega leta prejel nagrado v vrednosti milijon evrov. Zakon je z uvedbo dodatne 49-odstotne obdavčitve državi omogočil, da je Kramarju pobrala kar devet desetin nagrade. Nekdanji šef NLB se s tem ni strinjal in je zato sprožil upravni spor, upravno sodišče, pa je nato zahtevalo ustavno presojo 12. člena, saj je ta obdavčitev uveljavil od 1. januarja 2009, čeprav je zakon začel veljati šele 6. oktobra istega leta.
Pravnik Aleš Kobal je za Delo že pojasnil, da bo neustavnost 12. člena pomenila, da bo morala država Kramarju in vsem drugim, ki so prejemke nad določeno vsoto (12.500 mesečne plače ali 25.000 letne nagrade) dobili izplačane pred uveljavitvijo zakona, vrniti. Za druge, ki so izplačila dobili po uveljavitvi zakona, se ne bo spremenilo nič.
Na republiški davčni upravi (Durs) pojasnjujejo, da sama presoja ustavnega sodišča za Durs še nič ne pomeni, ampak da bo treba počakati na odločitev upravnega sodišča. Tako tudi še ni znano, koliko denarja bi država zaradi te neustavnosti morala vrniti davčnim zavezancem. Leta 2009 je Durs po omenjenem zakonu izdal 317 odločb, skupni znesek davčne osnove je znašal 3,340 milijona evrov, znesek odmerjenega davka pa 1,637 milijona evrov. Od leta 2010 do oktobra letos se je v državni proračun s tem davkom nateklo dobra dva milijona evrov.
Vse odločitve in ločena mnenja si preberite tukaj: http://www.us-rs.si/aktualno/novice
