Tiskane izdaje
Ljubljana – Zaradi neupoštevanja odločbe ustavnega sodišča, da je treba v Ljubljani odpraviti ime Titova cesta in vzpostaviti prvotno stanje, je mestni svetnik Miha Jazbinšek na ljubljansko in generalno policijsko upravo ter okrožno in vrhovno državno tožilstvo v torek vložil več kazenskih ovadb, tudi proti županu Zoranu Jankoviću.
Kot razberemo iz Jazbinškove prijave, so med ovadenimi še Irena Razpotnik, načelnica mestnega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, Milena Mileva Blažić, predsednica mestne komisije za poimenovanje naselij in ulic, in odgovorne osebe z geodetske uprave.
Župana tako sumi zlorabe uradnega položaja, ker so bile napisne table v Božičevi ulici nameščene pomanjkljivo oziroma šele po izteku predpisanega roka, ker še vedno niso nameščene napisne table na Štajerski cesti na odseku med krožiščem Tomačevo in Črnučami, ker ta odsek ni evidentiran v registru prostorskih enot in ker hišne številke z napisom Titova cesta na stadionu Stožice niso odstranjene.
Poleg tega je po njegovem krivec, da se v javnosti začenja nov »kulturni boj« s spodbujanjem ideološke nestrpnosti in da se javnost zavaja v poskusu protipravnega postopka priprave »novega poimenovanja« štajerske vpadnice. Razpotnikovi in Blažićevi očita, da sta županovi sostorilki, odgovorne na geodetski upravi pa sumi, da nevestno opravljajo svoje delo.
Po Jazbinškovem prepričanju Janković, Blažićeva in drugi v javnost nenehno zavestno posredujejo informacije, da se odpravljajo le elementi poimenovanja Titove ceste, ne pa tudi, da se vzpostavlja prvotno stanje kot neposredna posledica odločbe ustavnega sodišča. Jezi ga še, ker se javnosti zavestno posredujejo napovedi o novem poimenovanju celotnega dela štajerske vpadnice, ki se je imenoval Titova cesta, »v treh mesecih« ali »še pred novim letom«. Pa tudi, da je »brez imena« in da so na komisiji prejeli »med pet in deset pobud« in »pobude še prejemajo«.
Po odločbi ustavnega sodišča o vzpostavitvi stanja pred poimenovanjem Titove ceste je odsek od krožišča Tomačevo do križišča z Dunajsko oziroma Zasavsko v Črnučah spet Štajerska cesta, odsek med krožiščem Žale in Kranjčevo spet Tomačevska cesta s hišno številko 1, brez imena pa je le odsek med Kranjčevo in krožiščem Tomačevo (ta je šele v gradnji, v uporabi pa je samo del med Božičevo in krožiščem Tomačevo).
Božičeva prav označena šele po 14 mesecih
Naštetim Jazbinšek očita, da niso poskrbeli za izvajanje mestnega odloka o določitvi imen ulic, potekov in sprememb potekov ulic na območju MOL (Ur. l. RS, št. 60/2010 z dne 23. julija 2010). V primeru Božičeve ulice, »ki se v križišču Vojkove ceste in Baragove ulice odcepi vzhodno in se konča v krožišču s Titovo cesto«, bi morala geodetska uprava na podlagi tega odloka in po zakonu o določanju območij ter imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (ZDOIONUS) izvesti vse nastale spremembe in jih evidentirati v registru prostorskih enot (med pisanjem te ovadbe, trdi Jazbinšek, Božičeve ulice v njem še ni bilo).
MOL, ki je tako po svojem odloku kot zakonu dolžna zagotoviti denar in poskrbeti za namestitev napisnih uličnih tabel, bi to morala storiti na obeh koncih Božičeve najpozneje v petnajstih dneh po uveljavitvi navedenega odloka (torej v štirinajstih dneh po 24. juliju lani). V resnici je bila nameščena le napisna tabla v križišču z Vojkovo cesto, napisna tabla v krožišču s prejšnjo Titovo pa šele pred nekaj dnevi – torej s štirinajstmesečno zamudo.
V primeru Titove ceste je s sodbo ustavnega sodišča 5. oktobra letos znova uvedeno ime Štajerska cesta za odsek od krožišča Tomačevo do križišča z Dunajsko oziroma Zasavsko cesto. Po Jazbinškovih podatkih geodetska uprava v svojem registru prostorskih enot Titove ceste ni imela evidentirane, predvideva celo, da ta odsek ni bil evidentiran niti kot Štajerska cesta. V predpisanih štirinajstih dneh, torej do 19. oktobra, sta bili odstranjeni le dve tabli z napisom Titova cesta, še vedno pa sta na stadionu Stožice dve hišni številki s tem imenom. Prav tako niso namestili nobene nove table z napisom Štajerska cesta.
Za vpadnice primerna le zemljepisna imena
Mestni svetnik Zelenih opozarja še na 20. člen zakona ZDOIONUS, po katerem se ime ulice določi po zemljepisnem imenu... ali po (praviloma umrli) osebi, pomembni v širšem družbenem okolju ali po kulturnem izročilu. Novo poimenovanje dela štajerske vpadnice, ki je brez imena, in preimenovanje dela Štajerske ceste po katerikoli »osebi, pomembni v širšem družbenem okolju ali po kulturnem izročilu«, bi bili v nasprotju z zemljepisnim principom in z v Ljubljani doseženo kulturo teritorialno oziroma narodnostno relevantnega poimenovanja njenih vpadnic.
Državniška simbolnost je značilna za mestni ring ter pomembne trge in ulice. Vse vpadnice so poimenovane po svojih ciljih, nakazanih ali poudarjenih tudi v ožjem mestu samem: Celovška z Gosposvetsko, Tržaška z Rimsko, Dolenjska s Karlovško, Litijska s Poljansko, Dunajska s Slovensko, Štajerska s Savsko, pa Barjanska, Zaloška, Šmartinska.
Zoranu Jankoviću in Mileni Milevi Blažić očita, da zavajata javnost, ko trdita, da je možno odločanje na zasedanju komisije konec oktobra ali na začetku novembra, da so roki za sprejetje možni »v treh mesecih« ali »še pred novim letom«, četudi je del ceste brez imena še v gradnji. Predpisani zakonski postopki imenovanja ulice po ZDOIONUS so namreč dolgotrajni in zahtevni (veliko vpletenih, elaborat z grafičnimi prilogami, mnenje, predlog imena, predhodno posvetovanje, odlok o določitvi imena).
