Jeseniška železniška postaja premrzla in prevelika

Prazna je skoraj polovica vseh prostorov v energijsko potratnem objektu.

Objavljeno
30. december 2014 20.19
Blaž Račič, Jesenice
Blaž Račič, Jesenice
Jesenice – Jeseniška železniška postaja je za današnje potrebe prevelika. Dotrajan in energijsko potraten objekt sredi mesta zaradi velikih stroškov obratovanja in vzdrževanja ni zanimiv za najemnike. Lastnica postaje je država, ki denarja – okoli dva milijona evrov – za temeljito prenovo nima.

Nova železniška postaja je bila na Jesenicah po načrtih arhitekta Slavka Rohrmana zgrajena leta 1955 in je bila projektirana tudi kot mejna železniška postaja. Po vstopu Slovenije v EU pred desetimi leti se je obseg dejavnosti na postaji precej zmanjšal (carina, policija, druge mejne službe), s tem se je zmanjšala potreba po poslovnih prostorih.

Zdaj je v postajni stavbi, ki ima dobrih 3500 kvadratnih metrov, le sedem najemnikov. Praznih prostorov je skoraj polovica (1600 kvadratnih metrov), od tega 350 kvadratnih metrov pisarn in skoraj 550 kvadratnih metrov prostorov za gostinstvo. Za opravljanje železniškega dela in dela poslovnih najemnikov je v uporabi okrog 1200 kvadratnih metrov poslovnih površin. Nekaj prostorov na postaji od lani uporablja policija, z občino Jesenice so se dogovorili, da bodo prihodnje leto sanitarije na postaji javne.

Veliki stroški ogrevanja

Janez Krivec iz službe za komuniciranje SŽ pravi, da so lani obratovalni stroški postaje (ogrevanje, električna energija, voda in drugo) znašali dobrih 80.000 evrov in se delijo med vse uporabnike (tudi najemnike), tako da z njimi nimajo ne izgube ne presežka. Pri zmanjševanju stroškov ogrevanja, za katere Krivec priznava, da so precejšnji, so omejeni, saj so zavezani sistemu javnega daljinskega ogrevanja. Načrtujejo prenovo sistema, s prerazporeditvijo uporabnikov v objektu pa želijo zmanjšati stroške ogrevanja, saj bi nezasedene prostore le minimalno ogrevali. Dodaja, da so stavbo redno vzdrževali.

Poleg pomanjkanja denarja obnovo otežuje tudi spomeniška zaščitenost postaje, saj je vpisana v register nepremične kulturne dediščine. »Tako ne moremo zamenjati dotrajanih lesenih oken z novimi, sodobnimi, vse stavbno pohištvo lahko le restavriramo, že zamenjana PVC-okna pa moramo nadomestiti z lesenimi v izvedbi in videzu originalnih«, je izpostavil Krivec in dodal, da si bodo prizadevali za spremembo pogojev zavoda za varstvo kulturne dediščine za zamenjavo stavbnega pohištva.

Načrtovali mladinski hotel

Leta 2007 so pripravljali načrte za ureditev mladinskega prenočišča v prostorih postaje, vendar projekt po sistemu javno-zasebnega partnerstva ni zaživel, pravi Krivec in dodaja, da so prostori primerni za številne dejavnosti (hotel, hostel, gostinska dejavnost, delo društev, pisarniško dejavnost). Kljub temu ena od možnosti za prenovo še vedno ostaja sodelovanje z zasebnim partnerjem, ki bi v stavbo pripeljal nove vsebine in bi bil pripravljen sofinancirati obnovo. Društvom prostore pod določenimi pogoji lahko oddajo v brezplačni najem. Na občini Jesenice pravijo, da jih za zdaj postajni objekt ne zanima, jih pa zanimajo prostori v nekdanji železničarski bivalnici nedaleč od železniške postaje, kjer bi lahko uredili prostore za izvajanje socialnih programov.

Kompleksna obnova stavbe, ki bi vključevala tudi energetsko sanacijo, je v domeni lastnika, vendar v prihodnjih letih še ni predvidena, pravi Krivec. Cena obnove in energetske sanacije stavbe bi lahko znašala okoli dva milijona evrov, kolikor je pred nekaj leti stala obnova Železniške postaje Maribor, ki je v določenih segmentih podobna jeseniški, je še dejal Krivec.