Geotermija: nekaj se vendarle premika
Vlada ustanavlja medresorsko delovno skupino za učinkovitejšo izrabo geotermalne energije.
Odpri galerijo
V Termah 3000 kaskadno izkoriščajo energijo iz štirih vrtin za ogrevanje hotelov, za bazene in za bližnji rastlinjak. FOTO: Jože Pojbič/Delo
Že ta mesec se bo prvič sestala vladna delovna skupina, ki naj bi do začetka januarja 2020 oblikovala nabor ukrepov za učinkovito večnamensko izrabo geotermalne energije v Sloveniji in predlagala morebitne spremembe zakonodajnih podlag za uresničevanje nabora ukrepov s tega področja. Delovno skupino, v kateri bodo predstavniki več ministrstev in stroke, bo koordinirala Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in je po desetletjih prvi resen poskus države, da začne bolje in učinkoviteje izkoriščati ta obetavni obnovljivi vir energije.
Premik naprej v odnosu slovenske politike do geotermalne energije, ki še največ obeta v severovzhodnem delu Slovenije, je najbrž posledica pritiskov strokovne javnosti in dela politike, ki v zadnjem času vse pogosteje opozarjata na to, da je geotermalna energija med obnovljivimi viri energije po krivem najbolj zapostavljena, čeprav ima pred vsemi bistveno prednost, da jo je mogoče izkoriščati nepretrgoma štiriindvajset ur na dan ne glede na vremenske razmere, vetrove ali količino padavin.
Na prednosti geotermalne energije so na svoji junijski seji opozorili člani parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj z vabljenimi gosti. Prav ta odbor je soglasno predlagal, da vlada ustanovi delovno skupino in pripravi ukrepe, ki bi jih bilo treba vključiti v nacionalni energetski in podnebni načrt za obdobje od 2020 do 2030. Tega ravno zdaj pospešeno oblikuje ministrstvo za infrastrukturo, saj bi ga morali dokončno sprejeti do konca letošnjega leta.
S svojimi predlogi se oglaša tudi stroka. Na Geološkem zavodu Slovenije (GeoZS) se z izrabo geotermalne energije ukvarjajo že zelo dolgo, zdaj pa so v sklopu čezmejnega projekta Darlinge skupaj z madžarskimi in hrvaškimi strokovnjaki zbrali ogromno geoloških podatkov o toplih vodonosnikih, globinah, količinah in obetavnosti posameznih območij v teh treh državah. Vsi podatki bodo na spletnem portalu Podonavska geotermalna platforma (DRGIP) na voljo vsem zainteresiranim.
Njihova skupna ocena je, da je geotermalni potencial v Sloveniji še zelo slabo izkoriščen, saj letno predvsem za toplice in v manjši meri za ogrevanje izkoristimo le okrog 123 gigavatnih ur energije, medtem ko je potencial v severovzhodni Sloveniji dvajsetkrat večji. Po besedah Andreja Lapanjeta z GeoZS bo treba obstoječe vrtine bolje izkoriščati s kaskadno rabo, nujno bo izvrtati vrtine za vračanje izrabljene termalne vode, v nadaljevanju pa bo morala država z različnimi ukrepi in spodbudami razvijati to področje in za to pripraviti strategijo in akcijski načrt. Na najbolj obetavnem območju bi namreč bilo mogoče izvrtati do sto parov novih vrtin za daljinsko ogrevanje, rabo v rastlinjakih in za industrijo, raziskati pa bi bilo treba tudi večje globine, ki obetajo temperature vode do 170 in več stopinj Celzija in s tem možnost postavljanja geotermalnih elektrarn. Najprej bi bilo treba preizkusiti edino obstoječo globoko vrtino pri Lendavi, ki na 3800 metrih globine daje skoraj 200 stopinj Celzija vročo vodo, vendar bi pri tem tudi finančno morala pomagati država, menijo strokovnjaki.
Da se postavljanje geotermalnih elektrarn izplača, dokazujejo vse sosednje države, ki imajo vsaka že vsaj po eno takšno elektrarno, ki lahko deluje neprekinjeno noč in dan. Zadnja je začela konec lanskega leta delovati elektrarna Velika Ciglena na Hrvaškem, ki jo je postavilo turško podjetje MB Holding. Elektrarna uspešno in doslej brez zastojev deluje z močjo 16,5 megavatov in dve tretjini proizvedene električne energije po subvencionirani ceni prodaja v javno omrežje, pravi direktor Dragutin Domitrović.
Sicer pa se z iskanjem možnosti postavitve geotermalne elektrarne ukvarjajo tudi v Dravskih elektrarnah Maribor. Dva njihova strokovnjaka sta si te dni v sklopu projekta Darlinge skupaj z drugimi udeleženci tudi ogledala elektrarno Velika Ciglena, o tem, kdaj naj bi se lotili projekta, pa v DEM še ne govorijo.
Pritisk strokovne javnosti
Prva hrvaška geotermalna elektrarna Velika Ciglena brez zastojev deluje od konca leta 2018. FOTO: Jože Pojbič/Delo
Premik naprej v odnosu slovenske politike do geotermalne energije, ki še največ obeta v severovzhodnem delu Slovenije, je najbrž posledica pritiskov strokovne javnosti in dela politike, ki v zadnjem času vse pogosteje opozarjata na to, da je geotermalna energija med obnovljivimi viri energije po krivem najbolj zapostavljena, čeprav ima pred vsemi bistveno prednost, da jo je mogoče izkoriščati nepretrgoma štiriindvajset ur na dan ne glede na vremenske razmere, vetrove ali količino padavin.
Na prednosti geotermalne energije so na svoji junijski seji opozorili člani parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj z vabljenimi gosti. Prav ta odbor je soglasno predlagal, da vlada ustanovi delovno skupino in pripravi ukrepe, ki bi jih bilo treba vključiti v nacionalni energetski in podnebni načrt za obdobje od 2020 do 2030. Tega ravno zdaj pospešeno oblikuje ministrstvo za infrastrukturo, saj bi ga morali dokončno sprejeti do konca letošnjega leta.
Tudi v Pomurju so za
O tem, da je treba bolj spodbujati izrabo geotermalne energije, so na zadnji skupni seji govorili tudi člani Razvojnega sveta pomurske regije in Sveta pomurske razvojne regije. V tem kontekstu so vladi predlagali omilitev sistema koncesnin, ki je zdaj zelo nespodbuden za tiste, ki že izkoriščajo geotermalno energijo, povečanje dovoljenih količin črpanja termalne vode in vladno financiranje ali sofinanciranje reinjekcijskih vrtin. O teh vprašanjih se bodo predstavniki Pomurja oktobra pogovarjali s predsednikom vlade Marjanom Šarcem.
O tem, da je treba bolj spodbujati izrabo geotermalne energije, so na zadnji skupni seji govorili tudi člani Razvojnega sveta pomurske regije in Sveta pomurske razvojne regije. V tem kontekstu so vladi predlagali omilitev sistema koncesnin, ki je zdaj zelo nespodbuden za tiste, ki že izkoriščajo geotermalno energijo, povečanje dovoljenih količin črpanja termalne vode in vladno financiranje ali sofinanciranje reinjekcijskih vrtin. O teh vprašanjih se bodo predstavniki Pomurja oktobra pogovarjali s predsednikom vlade Marjanom Šarcem.
S svojimi predlogi se oglaša tudi stroka. Na Geološkem zavodu Slovenije (GeoZS) se z izrabo geotermalne energije ukvarjajo že zelo dolgo, zdaj pa so v sklopu čezmejnega projekta Darlinge skupaj z madžarskimi in hrvaškimi strokovnjaki zbrali ogromno geoloških podatkov o toplih vodonosnikih, globinah, količinah in obetavnosti posameznih območij v teh treh državah. Vsi podatki bodo na spletnem portalu Podonavska geotermalna platforma (DRGIP) na voljo vsem zainteresiranim.
Možnosti v Sloveniji še slabo izkoriščene
Andrej Lapanje z Geološkega zavoda Slovenije se zavzema za boljšo izrabo geotermalne energije pri nas. FOTO: Jože Pojbič/Delo
Njihova skupna ocena je, da je geotermalni potencial v Sloveniji še zelo slabo izkoriščen, saj letno predvsem za toplice in v manjši meri za ogrevanje izkoristimo le okrog 123 gigavatnih ur energije, medtem ko je potencial v severovzhodni Sloveniji dvajsetkrat večji. Po besedah Andreja Lapanjeta z GeoZS bo treba obstoječe vrtine bolje izkoriščati s kaskadno rabo, nujno bo izvrtati vrtine za vračanje izrabljene termalne vode, v nadaljevanju pa bo morala država z različnimi ukrepi in spodbudami razvijati to področje in za to pripraviti strategijo in akcijski načrt. Na najbolj obetavnem območju bi namreč bilo mogoče izvrtati do sto parov novih vrtin za daljinsko ogrevanje, rabo v rastlinjakih in za industrijo, raziskati pa bi bilo treba tudi večje globine, ki obetajo temperature vode do 170 in več stopinj Celzija in s tem možnost postavljanja geotermalnih elektrarn. Najprej bi bilo treba preizkusiti edino obstoječo globoko vrtino pri Lendavi, ki na 3800 metrih globine daje skoraj 200 stopinj Celzija vročo vodo, vendar bi pri tem tudi finančno morala pomagati država, menijo strokovnjaki.
Drugod že delujejo geotermalne elektrarne
Prva hrvaška geotermalna elektrarna Velika Ciglena brez zastojev deluje od konca leta 2018. FOTO: Jože Pojbič
Da se postavljanje geotermalnih elektrarn izplača, dokazujejo vse sosednje države, ki imajo vsaka že vsaj po eno takšno elektrarno, ki lahko deluje neprekinjeno noč in dan. Zadnja je začela konec lanskega leta delovati elektrarna Velika Ciglena na Hrvaškem, ki jo je postavilo turško podjetje MB Holding. Elektrarna uspešno in doslej brez zastojev deluje z močjo 16,5 megavatov in dve tretjini proizvedene električne energije po subvencionirani ceni prodaja v javno omrežje, pravi direktor Dragutin Domitrović.
Sicer pa se z iskanjem možnosti postavitve geotermalne elektrarne ukvarjajo tudi v Dravskih elektrarnah Maribor. Dva njihova strokovnjaka sta si te dni v sklopu projekta Darlinge skupaj z drugimi udeleženci tudi ogledala elektrarno Velika Ciglena, o tem, kdaj naj bi se lotili projekta, pa v DEM še ne govorijo.
