Dravograd nikoli več ne bo pod vodo
Direkcija za vode bo za zmanjševanje poplavne ogroženosti in preprečevanje posledic poplav iz načrta za okrevanje in odpornost prejela 310 milijonov evrov. V dogovoru z ministrstvom za okolje in prostor jih bo porabila za naložbe, ki jih bo izvajala v partnerstvu z občinami. Z 31 po vsej državi je že podpisala sporazum o skupni izvedbi investicij.
Med njimi je tudi obmejna občina Dravograd, ki so jo jeseni 2012 prizadele katastrofalne poplave, za katere naj bi bila zaradi napačnega upravljanja hidroelektrarn na Dravi odgovorna družba Verbund. Povzročila naj bi rušilni poplavni val, ki ni prizadel le Dravograda, ampak celotno območje vzdolž Drave na slovenski strani.
Na avstrijski strani so imeli največ škode v občini Labot (Lavamünd), na meji s Slovenijo. V Labotu so šest let po poplavah tožbo zoper Verbund v višini 620.000 evrov umaknili in se z družbo poravnali. Ko se je to zgodilo, so zanikali, da so za umik tožbe dobili denar, a priznali, da jim bo Verbund za projekt protipoplavne zaščite občine namenil 17,5 milijona evrov.
Celovški odvetnik Franz Serajnik, ki na slovenskih sodiščih v tožbah zoper Verbund zastopa največje število oškodovancev, je takrat izjavil, da je govorjenje o financiranju protipoplavne zaščite zanj zakamuflirano priznanje krivde, pa tudi veliko upanje za uspeh tožb proti Verbundu v Sloveniji. Čeprav je že za lani napovedoval prvi sodni epilog v sporu z avstrijsko energetsko družbo, se to še ni zgodilo. »Po polžje se dogaja, a se premika v pravo smer,« pravi Serajnik zdaj, v letu, ko bo minilo deset let od dogodka.
Tožb za več kot sto milijonov evrov
»Od tožbe ne bomo odstopili, čeprav za zdaj na sodiščih vse stoji in s tem nikakor ne moremo biti zadovoljni. Veliko smo vložili tudi denarja,« je rekel Janko Razgoršek iz mariborskega športnega društva Ra-ta-ta-ta, ki Verbund toži za 450 tisoč evrov. Med tožniki je tudi občina Maribor, ki od Verbunda terja 650.000 evrov odškodnine. Še višji pa je znesek, ki ga od Verbunda zaradi škode na javni infrastrukturi zahteva občina Dravograd. Toži ga za milijon evrov.
Kje bo zdaj pomagala država?
Občine, s katerimi je direkcija za vode že podpisala sporazum: Dravograd, Ruše, Železniki, Renče-Vogrsko, Piran, Celje, Cerkno, Škofja loka, Brežice, Slovenska Bistrica, Koper, Izola, Novo Mesto, Šmarješke toplice, Krško, Šentjernej, Šoštanj, Idrija, Nova Gorica, Miren-Kostanjevica, Ajdovščina, Šentjur, Razkrižje, Laško, Braslovče, Polzela in Šmartno ob Paki, Ljutomer, Tišina, Črenšovci in Radenci.
Poznavalci menijo, da bi bili slovenski tožniki v boljšem položaju, če bi se zganila država, ki je zaradi škode na državni infrastrukturi prav tako vložila tožbo zoper avstrijskega energetskega giganta, a se postopek na mariborskem sodišču še ni začel. Država, ki kar naprej zamenjuje sestavo delovne skupine za pogajanja z Verbundom, že leta trdi, da pogovori potekajo in da zato ne morejo dati nobenih informacij, prav tako ne razkrivati pogajalskih izhodišč. Celovški odvetnik Franz Serajnik je prepričan, da zgodbe o domnevnih pogajanjih samo ovirajo odločnost treh slovenskih sodišč v Mariboru, Slovenj Gradcu in na Ptuju, ki obravnavajo 79 tožb, s katerimi tožniki terjajo skupaj več kot sto milijonov evrov odškodnine.
Tako bo država, in ne Verbund, kot se je to zgodilo v Labotu, morala sama poskrbeti za protipoplavno zaščito Dravograda. Naložbe so ocenjene na 11 milijonov evrov. Po njih Dravograd nikoli več ne bo pod vodo.
