V nadaljevanju preberite:

Da se je evropska komisija končno začela ukvarjati z mediji, bi moralo spodbuditi tudi slovensko vlado, da se resno loti spreminjanja medijske zakonodaje, je prepričan Splichal: »Vzemimo samo primer izjemno neugodnih sprememb, ki se v svetu in v Sloveniji dogajajo na področju časopisov. Podatki kažejo, da gre po poti, po kateri je tisk začel hodili pred desetletji, v zadnjih letih tudi televizija, to pa je velika nevarnost za novinarstvo. Televizija je sedaj pri nas sicer v zelo neugodnem položaju predvsem zaradi političnih pritiskov na javno RTV, a četudi te odmislimo, sodobne ekonomske spremembe v smeri ekonomije pozornosti ne gredo v prid televiziji, še zlasti ne javni. Klasične televizijske postaje po njegovem nimajo svetle prihodnosti, zaradi česar bi se morale nacionalne politike v večji meri ukvarjati z njihovo usodo; pri tem slovenska vlada ni izjema. »Zaradi situacije naše RTV pa bi morali to storiti čim prej.«

Pod črto dr. Splichal meni, da neposrednega učinka od evropskega akta o svobodi medijev ne gre pričakovati, saj gre pretežno v smeri »moralnega spodbujanja« ustreznejšega delovanja ponudnikov medijskih storitev: »Simbolno pa bi lahko imel pomembne učinke. Lokalnim in nacionalnim politikam mora biti jasno, da razvoj medijev ne sodi na področje ekonomske regulacije, ampak sega na področje kulturne in politične javnosti in javne sfere, ki zahtevata demokratično okolje in regulacijo. V Sloveniji se, denimo, veliko ukvarjamo s položajem slovenščine, a problem slovenskih medijev je še pomembnejši od problema slovenščine. Če ne bomo imeli ustrezno organiziranih in reguliranih medijev, ki bodo skrbeli tudi za živ govorni jezik, tudi na slovenščino lahko pozabimo.«