»Dokler bodo politiki zavračali ugotovitve KPK, ne bo napredka«
Komisija za preprečevanje korupcije, ki se je odzvala na ugotovitve Transparency International o korupciji v Sloveniji, stagnacijo Slovenije pripisuje pomanjkanju politične volje in nezrelosti politikov.
Odpri galerijo
FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) se strinja z oceno nevladnikov iz Transparency International (TI), da z indeksom zaznave korupcije za leto 2019 Slovenija ne more biti zadovoljna. Z drugimi besedami: 60 točk od stotih in 35. mesto med 180 državami nam ne moreta biti v ponos.
Doseženi rezultat namreč pomeni, da Slovenija že vrsto let dosega podobno število točk. KPK zato opozarja, da napredka brez bistvenih sistemskih sprememb in brez bistveno višje stopnje politične kulture ne moremo pričakovati.
Šest let je minilo od zelo jasnih in glasnih opozoril, da je sistemski okvir za delovanje komisije neustrezen, so v odzivu na poročilo TI Slovenija zapisali na Komisiji in dodali: »In v šestih letih ga politiki ni uspelo izboljšati. Novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki je v zadnjih mesecih na mizi, ne ponuja odgovorov na nekatera poglavitna vprašanja in dileme pri delovanju Komisije, ki že več let poudarja, da potrebujemo nov celovit zakon, in šest let bi moralo biti več kot dovolj zanj. A žal politika ni našla dovolj moči in volje za nujno potrebne spremembe. Ob izgovorih, da nov zakon ni mogoč, ker nočemo sprožiti debate o potrebnosti obstoja Komisije za preprečevanje korupcije, pa si napredka na področju zaznave korupcije nikakor ne moremo obetati.«
Za uspešen boj proti korupciji mora biti politična volja za preprečevanje korupcije trajna, so prepričani v KPK. A v Sloveniji prepotrebne volje ne zaznavajo, saj frazi, kot sta »boj proti korupciji« in »ničelna stopnja tolerance do korupcije« po njihovem zvenita le v političnih govorih, udejanjita pa se le redko. Tako tudi ugotovitve komisije o kršitvah najpomembnejših institutov, ki jih opredeljuje ZIntPK, vse prepogosto izzvenijo.
»Sankcij, po katerih bi morali poseči kršitelji sami ali njihovi nadrejeni in s tem pokazati zavezanost k integritetnemu delovanju, ni,« ugotavljajo na KPK, ki je že pred časom pozvala pristojne, naj Slovenija uvede ustrezne mehanizme sankcioniranja voljenih funkcionarjev, za katere v slovenskem pravnem redu ni učinkovitega uveljavljanja politične odgovornosti.
Zavedanje o pomembnosti integritete in etičnih standardov, ki bi jih funkcionarji morali izkazovati, je po mnenju komisije v slovenskem političnem prostoru še vedno na zelo nizki ravni in tudi to je razlog za stagnacijo pri zaznavi korupcije, kot jo TI meri v zadnjih letih. Komisija si je v zadnjem letu intenzivno prizadevala za sprejetje etičnega kodeksa poslancev, a neuspešno.
»Krepitev integritete javnega sektorja, ki vodi do zmanjšanja zaznave korupcije, je stvar posameznika in vsak javni uslužbenec lahko pripomore k skupnemu cilju – k boljšemu javnemu servisu za državljane, k sistemu, ki deluje transparentno, v katerem je poraba javnih sredstev transparentna in kjer ljudje zaupajo v delovanje pravne države,« so prepričani v KPK, kjer se, dodajajo, spet vse pogosteje soočajo z nerazumevanjem najvišjih političnih predstavnikov tako glede pričakovane integritete in etičnega ravnanja kot glede vloge Komisije in njenih ugotovitev v družbi.
Dokler bodo najpomembnejši funkcionarji na državni in lokalni ravni raje brez argumentov zavračali ugotovitve Komisije, namesto da bi prevzeli odgovornost za lastna ravnanja ali dejanja podrejenih, napredka na lestvici zaznave korupcije, pravijo, ni pričakovati.
Preberite še: Pregon korupcije Slovencem ne gre dobro od rok
Doseženi rezultat namreč pomeni, da Slovenija že vrsto let dosega podobno število točk. KPK zato opozarja, da napredka brez bistvenih sistemskih sprememb in brez bistveno višje stopnje politične kulture ne moremo pričakovati.
Šest let je minilo od zelo jasnih in glasnih opozoril, da je sistemski okvir za delovanje komisije neustrezen, so v odzivu na poročilo TI Slovenija zapisali na Komisiji in dodali: »In v šestih letih ga politiki ni uspelo izboljšati. Novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki je v zadnjih mesecih na mizi, ne ponuja odgovorov na nekatera poglavitna vprašanja in dileme pri delovanju Komisije, ki že več let poudarja, da potrebujemo nov celovit zakon, in šest let bi moralo biti več kot dovolj zanj. A žal politika ni našla dovolj moči in volje za nujno potrebne spremembe. Ob izgovorih, da nov zakon ni mogoč, ker nočemo sprožiti debate o potrebnosti obstoja Komisije za preprečevanje korupcije, pa si napredka na področju zaznave korupcije nikakor ne moremo obetati.«
Ni politične volje
Za uspešen boj proti korupciji mora biti politična volja za preprečevanje korupcije trajna, so prepričani v KPK. A v Sloveniji prepotrebne volje ne zaznavajo, saj frazi, kot sta »boj proti korupciji« in »ničelna stopnja tolerance do korupcije« po njihovem zvenita le v političnih govorih, udejanjita pa se le redko. Tako tudi ugotovitve komisije o kršitvah najpomembnejših institutov, ki jih opredeljuje ZIntPK, vse prepogosto izzvenijo.
»Sankcij, po katerih bi morali poseči kršitelji sami ali njihovi nadrejeni in s tem pokazati zavezanost k integritetnemu delovanju, ni,« ugotavljajo na KPK, ki je že pred časom pozvala pristojne, naj Slovenija uvede ustrezne mehanizme sankcioniranja voljenih funkcionarjev, za katere v slovenskem pravnem redu ni učinkovitega uveljavljanja politične odgovornosti.
Neodgovorni funkcionarji
Zavedanje o pomembnosti integritete in etičnih standardov, ki bi jih funkcionarji morali izkazovati, je po mnenju komisije v slovenskem političnem prostoru še vedno na zelo nizki ravni in tudi to je razlog za stagnacijo pri zaznavi korupcije, kot jo TI meri v zadnjih letih. Komisija si je v zadnjem letu intenzivno prizadevala za sprejetje etičnega kodeksa poslancev, a neuspešno.
»Krepitev integritete javnega sektorja, ki vodi do zmanjšanja zaznave korupcije, je stvar posameznika in vsak javni uslužbenec lahko pripomore k skupnemu cilju – k boljšemu javnemu servisu za državljane, k sistemu, ki deluje transparentno, v katerem je poraba javnih sredstev transparentna in kjer ljudje zaupajo v delovanje pravne države,« so prepričani v KPK, kjer se, dodajajo, spet vse pogosteje soočajo z nerazumevanjem najvišjih političnih predstavnikov tako glede pričakovane integritete in etičnega ravnanja kot glede vloge Komisije in njenih ugotovitev v družbi.
Dokler bodo najpomembnejši funkcionarji na državni in lokalni ravni raje brez argumentov zavračali ugotovitve Komisije, namesto da bi prevzeli odgovornost za lastna ravnanja ali dejanja podrejenih, napredka na lestvici zaznave korupcije, pravijo, ni pričakovati.
