Brez ukrepov bodo lekarne skrajševale odpiralni čas ali se zapirale
Neustrezno ovrednoteno delo, povečan pritisk na lekarne in njihove strokovne delavce, povečane obremenitve in posledično odhodi farmacevtov ter pomanjkanje zlasti magistrov farmacije že dlje časa pestijo naše lekarne. S temi težavami je Lekarniška zbornica Slovenije danes seznanila ministrstvo za zdravje in ga pozvala k ukrepanju, sicer bodo lekarne primorane skrajševati odpiralni čas ali se nekatere od njih celo zapreti.
Situacija se iz meseca v mesec poslabšuje, tako javne kot bolnišnične lekarne nujno potrebujejo dodaten kader, je na novinarskem srečanju poudarila predsednica Zbornice mag. Darja Potočnik Benčič. Zbornica in farmacevti ministrstvu zato predlagajo sprejem normativov, ki bi omogočili zaposlitev tristo dodatnih magistrov farmacije in več dodatnih specialistov. Pogoj je ureditev financiranja specializacij. Ker veliko storitev lekarne izvajajo brezplačno, ministrstvu predlagajo, da storitve opredeli in jih umesti v zdravstveni sistem ter zagotovi financiranje. Med storitve naj se dodajo nove, to je storitev za reševanje stisk pacientov in storitev lekarniških farmacevtov pri odpravljanju napak na elektronskih receptih, uvede naj se dodatna storitev za varno uporabo zdravil, s katero bi v lekarnah lahko razbremenili druge zdravstvene delavce, na lekarne pa bi lahko po vzoru naprednih evropskih držav prenesli, denimo, tudi cepljenje in promocijo zdravja in testiranja.
Veliko časa gre za napake na receptih
Lekarne in magistri farmacije so neposredno dostopni zdravstveni strokovnjaki praktično vse dni v letu, pravijo v Zbornici: »Zato se pacienti nanje obračajo s številnimi stiskami in težavami, kar je pogosto posledica nedostopnosti drugih zdravstvenih delavcev in dejstva, da mnogi pacienti niso vešči novih načinov dostopa do zdravstva.« Kot je še opozorila Potočnik Benčičeva, pri naročanju receptov na daljavo prihaja do številnih napak v predpisu receptov. »Magister farmacije porabi veliko časa, da težave razreši, ob tem pa si zelo prizadeva, da pri pacientu ohrani zaupanje v zdravstvo in zdravila,« je dodala.
Verjamem, da si vsi želimo ohraniti dostopnost do zdravil in lekarniške dejavnosti. V lekarniški dejavnosti želimo aktivno pomagati pri razreševanju stisk naših pacientov. To lahko zagotovimo samo z ustreznimi in kompetentnimi kadri.
Mag. Darja Potočnik Benčič
Medtem ko število izdanih receptov v zadnjih letih narašča, nabor storitev ob izdaji zdravil pa se je podvojil, se število zaposlenih v lekarnah ni bistveno povečalo. Po besedah koncesionarke v Lekarni Tolmin Martine Klanjšček, ki ima z delom v lekarni kar petdesetletne izkušnje, je sistem vrednotenja v lekarniški dejavnosti v vseh teh letih ostal enak: »Svetujemo o pravilni rabi zdravil, o možnih neželenih učinkih, preverjamo interakcije med zdravili, komuniciramo z zdravniki, pripravljamo osebne kartice zdravil, kjer upoštevamo tudi vpliv prehranskih dopolnil, naš čas pa ni nikjer ovrednoten.« Obnovljivi recepti, obvezno spremljanje sledljivosti zdravil in odjavljanje posameznih škatlic zdravil ter zapleteno izdajanje medicinskih pripomočkov v zadnjih letih le še dodatno prispevajo k obremenitvi njihovega dela.
347 lekarn na primarni ravni zdravstvene dejavnosti in 27 bolnišničnih lekarn imamo v Sloveniji
Podobne izkušnje z napačnimi recepti s Klanjščkovo delita tudi Patricija Dolinar iz Gorenjskih lekarn in Katja Turnšek Sambolić, vodja lekarne v Šmarju pri Jelšah. Slednja v izogib napakam predlaga, da tudi farmacevti postanejo pristojni za urejanje terapij kroničnih bolnikov. Po njenem bi pristojnost magistra farmacije, da terapijo kroničnega bolnika podaljšuje po svoji strokovni presoji, »zelo pomagala pri učinkovitem zdravljenju, pacientom pa olajšala pravočasni dostop do zdravil in hkrati razbremenila ambulante družinske medicine«. Da si v lekarniški dejavnosti želijo aktivneje sodelovati pri reševanju stisk pacientov, poudarja tudi Potočnik Benčičeva. Seveda pa lahko to zagotovijo, kot dodaja, le z ustreznimi in kompetentnimi kadri.
Na Celjskem so lekarne občasno že zapirali
Na Celjskem so po besedah Lilijane Grosek, direktorice Celjskih lekarn, zaradi pomanjkanja kadra delovni čas nekaterih lekarn občasno skrajševali že med epidemijo covida-19. A situacija se tudi po njej ni umirila, pravi: »Zaposleni so zaradi naraščajočih psihofizičnih obremenitev pod vse večjim stresom in izčrpani. V lekarnah moramo opravljati dežurstva in nadomeščanja v drugih krajih, kar je za mnoge zelo obremenjujoče To dokazuje tudi vedno več bolniških odsotnosti v primerjavi s prejšnjimi leti. Primorani smo bili skrajšati delovni čas nekaterih lekarn, nekatere so krajši čas tudi zaprte.«
