Bralna pismenost učencev vsako leto slabša

V Sloveniji nismo zadovoljni z rezultati mednarodne primerjave dosežkov učencev pri bralni pismenosti Pisa. In medtem, ko so naši učenci dosegli 483 točk, so sosedje Avstrijci skorajda obupani, njihovi učenci so namreč dosegli le 470 točk.

Objavljeno
07. december 2010 16.36
Nevenka Žolnir, Barbara Kramžar, Dunaj
Nevenka Žolnir, Barbara Kramžar, Dunaj
Ljubljana/Dunaj - V Sloveniji dosega temeljne bralne kompetence - raven, ki omogoča nadaljevanje učenja na vseh področjih in učinkovito delovanje v vsakdanjem življenju - 79 odstotkov učencev, medtem ko je povprečje v OECD 81 odstotkov, v EU pa 82 odstotkov. Najvišje bralne kompetence dosega 0,3 odstotka naših učencev (v OECD je takih en odstotek, v EU pa 0,6 odstotka). Kar 40 odstotkov učencev je v raziskavi navedlo, da nikoli ne berejo za zabavo.

Strokovnjaki, ki so na Pedagoškem inštitutu predstavili prve rezultate, so poudarili, da je bralna pismenost kompetenca, ki je učenci ne pridobijo le v šoli, ampak nanjo vplivajo tudi drugi dejavniki, zato na podlagi teh dosežkov ne moremo neposredno sklepati o kakovosti slovenske šole, niti o pouku slovenščine. Kljub temu pa bi morali učitelji več pozornosti posvečati spodbujanju interesa za branje, zlasti pri fantih, katerih dosežki so tudi tokrat slabši kot pri dekletih (pri čemer naša država ni izjema).

Program mednarodne primerjave dosežkov učencev PISA je projekt v OECD in državah partnericah, ki od leta 2000 na tri leta meri bralno, matematično in naravoslovno pismenost učencev. Lani je sodelovalo 470.000 15-letnikov iz 65 držav, od tega 7764 slovenskih dijakov in 46 učencev. Raziskava je bila tokrat osredotočena na bralno pismenost, zato so rezulatati podrobnejši, pri drugih vrstah pismenosti pa so se naši učenci odrezali bolje. Temeljne matematične kompetence v Sloveniji dosega 80 odstotkov učencev, kar je nad povprečjem OECD (78 odstotkov) in EU (77 odstotkov), pri naravoslovni pismenosti pa temeljne kompetence dosega 85 odstotkov učencev (v OECD in EU je teh 82 odstotkov)Avstrijci spet šokirani zaradi slabih rezultatov

Avstrijci spet šokirani zaradi slabih rezultatov (iz Dunaja poroča Barbara Kramžar)

V Sloveniji nismo zadovoljni z rezultati mednarodne primerjave dosežkov učencev pri bralni pismenosti, Avstrijci pa so skorajda obupani, temačne napovedi, da se je znanje petnajst in šestnajstletnikov od zadnje raziskave drastično poslabšalo, so se uresničile.

Slovenski učenci so pri bralni pismenosti dosegli 483 točk, avstrijski pa celo le 470 in so tako pristali na enaintridesetem mestu od 65 držav, v katerih so lani skoraj pol milijona petnajst in šestnajstletnikov po vsem svetu preverili v bralnih sposobnostih, matematiki in naravoslovju.

Povprečje OECD je 494 točk, povprečje EU pa 489 točk. Leta 2006 so avstrijski dijaki dosegli 490 točk in tudi tedaj niso bili ravno zadovoljni, saj je bilo tudi povprečje precej višje, zdaj pa so se še poslabšali. Avstrijski dijaki niso vse šibkejši le pri branju, vse več je tudi takšnih, ki odpovedo tudi pri drugih predmetih. Statistiki zatrjujejo, da so odstranili vplive lanskih šolskih protestov, ki so se zrcalili tudi med preizkušanjem znanja za raziskavo Pisa.

Da je avstrijska šola, ki učence razdeli na prihodnje gimnazijce in prihodne poklicne šolarje že pri desetih letih, zastarela, je po zaporednih primerjalnih katastrofah zdaj najbrž že jasno vsem, kljub temu pa med političnimi strankami še ni kompromisa, kaj bi bilo treba narediti. Konservativna ljudska stranka še naprej brani gimnazijski sistem in bolj nadarjene učence, socialdemokrati hočejo skupno in celodnevno šolo. Prav šola je ena osrednjih front medstrankarskih spopadov, pri tem pa so strokovnjaki prepričani, da se skrb za nadarjene in pomoč tistim, ki se težko učijo, ne bi smeli izključevati. Dobra šola - in predvsem, dobri učitelji -bi morala znati poskrbeti za vse, v avstrijskih in tudi v nemških šolah že skorajda pravilo, da tistega, kar se Hansek ne nauči, tudi Hans ne nadoknadi.

Avstrijski in nemški šolski sistemi bi morali prenehati z neskončnimi razpravami in se hitro zgledovati po uspešnejših državah - ki predvsem hitro prepoznajo svoje napake in jih čimprej popravijo. Finci, ki so že tradicionalno pri samem vrhu usposobljenosti učencev, priporočajo čim večjo odgovornost šol, namesto ločevanja učencev pomoč tistim, ki jo potrebujejo in socialno kompetenco drugim, pa intenzivno predšolsko učenje večinskega jezika pri priseljeniških otrocih ter individualni pristop v majhnih skupinah, pa seveda konec pošiljanja učencev domov tam okrog enih, organizirana mora biti tudi popoldanska dejavnost.

Nekateri komentatorji so pri slabih rezultatih bralne usposobljenosti zaskrbljeni predvsem za fante, ki so včasih vsaj v deževnih dneh v roke vzeli Karla Maya, zdaj pa imajo na voljo »160 TV programov ter stotine računalniških, nintendo ali playstation iger« in branje ne velja za »cool«, pa naj prihajajo iz izobraženih ali pa priseljeniških družin. »Naj starše pomirimo, vsi fantje z alergijo na papir ne bodo asocialni in brezposelni,« komentirajo v časopisu Der Standard. »Enkrat bodo tudi ujeli dekleta, končali šolanje ter celo postali šefi knjižnih moljk. Vseeno pa bi bilo dobro, če bi jim že zdaj nekako posredovali tisto iz neprebranih knjig, kar tako radi zamudijo.«