V nadaljevanju preberite:
Prebivalci, ki živijo ob koprski reki Badaševici, so lahko predvsem v zadnjih dveh sušnih poletjih opazovali njeno močno potemnjeno vodo, iz katere se je širil smrad po gnitju. Vodotok, v katerega se prek zastarelega sistema stekajo odpadne vode iz bližnjih naselij, se nedaleč stran, sicer prek čistilne naprave, zliva v morje; tam svojo pot končajo tudi meteorne vode iz naselja na Markovcu. Na direkciji za vode koprski občini predlagajo posodobitev kanalizacijskega omrežja in vrsto ukrepov za preprečitev onesnaževanja, a se, kot kaže, rešitev obeta šele na dolgi rok.
»Zaradi pritiskov urbanizacije, proizvodnje, kmetijstva in drugih dejavnikov na vodno okolje Badaševice se povečuje vnos hranil, ki so bistvena za rast alg in drugih organizmov. Čezmerna rast alg, predvsem poleti, vodi v pomanjkanje kisika. V sušnem obdobju je dotok sveže vode minimalen, cikel plimovanja pa prav tako ne omogoča zadostne izmenjave. V stoječi vodi s preveliko vsebnostjo hranil tako nastaja gnitje,« pojasnjujejo na Direkciji Republike Slovenije za vode. Lansko jesen so s koncesionarjem VGP Drava Ptuj popisali 45 izpustov v reko in opravili analizo vzorcev vode ter sedimenta, ki je pokazala, da so ponekod presežene vrednosti bakterij fekalnega izvora. V sedimentu pa niso ugotovili prisotnosti onesnaževal, prav tako količine odloženih naplavin niso ovirale pretočnosti struge.
