J. Z., Nedelo
»Poskusi regulacije interneta brez razumevanja tehnologije in poglobljenega poznavanja zakonitosti interneta – in za povrhu z namenom varovanja interesov zgolj ene industrije – so na dolgi rok obsojeni na neuspeh.« To je bilo le eno od mnenj na petkovi javni razpravi o podpisu mednarodnega trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju (Acta), ki še vedno in vedno bolj dviguje prah v posameznih državah podpisnicah, tudi pri nas. O tem, ali je petkova razprava osvetlila kakšno dejstvo več, pregnala kakšno pretirano bojazen v zvezi z Acto in tudi posvarila, zaradi česar bi nas upravičeno lahko skrbelo, smo se pogovarjali z dr. Majo Bogataj Jančič, direktorico Inštituta za intelektualno lastnino, in eno od podpisnic pobude za javno razpravo o sporazumu Acta.
Pobudo za javno razpravo ste s sopodpisniki sprožili zaradi različnih in nasprotujočih si trditev o mogočih negativnih posledicah Acte. Je petkova debata pripomogla k (vsaj delni) razjasnitvi teh vprašanj?
Želim si, da ta javna razprava ni bila ena in edina razprava o Acti, ampak zlasti ena izmed prvih razprav o novih možnostih učinkovitejših sistemov za spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti. Prejšnji teden, v senci burnih razprav o Acti, je bil objavljen predlog novele zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). Čeprav bi ZASP potreboval temeljito prenovo, seveda za začetek v okvirih direktiv in mednarodnih konvencij, se tudi tokrat ukvarja predvsem s kolektivnimi organizacijami. To pa ni dobro oziroma ni dovolj! Tudi v Sloveniji imamo ustvarjalne posameznike, sodobne in napredne izobraževalne, raziskovalne in kulturne institucije in odlične inovativne poslovne modele, ki tekmujejo na globalnem digitalnem trgu. Potrebujemo učinkovitejši sistem za spodbujanje ustvarjalnosti, ki bi bil bolj prilagojen vsem deležnikom, na katere vpliva.
Sami že od začetka te zgodbe opozarjate, da je glavni problem Acte način, kako je bila sprejeta, torej tajno, ne demokratično, z odločitvijo izvoljenih predstavnikov ljudstva?
Tako je. Acta ni mednarodna konvencija, ki bi nastala v tradicionalnih forumih, kot sta na primer Svetovna organizacija za intelektualno lastnino in Svetovna trgovinska organizacija, ker so temu številne države nasprotovale. Tiste, ki so vseeno želele rešitve oziroma so tako želele industrije iz teh držav, so zato izbrale drugačen mehanizem – večstranski mešani trgovinski sporazum. O takšnih sporazumih se navadno pogaja v tajnosti, kar pa za materijo, kot jo obravnava Acta, ni dobro. Zakaj ne? Kljub temu da Acta ne vsebuje vsebinskih pravil na področju intelektualne lastnine, saj zgolj vzpostavlja nove standarde uveljavljanja pravic, prav to, vzpostavljanje novih standardov uveljavljanja pravic – zlasti glede uveljavljanja avtorskih pravic na internetu –, vpliva na druga področja oziroma na druge pravice in svoboščine. Zato se o tem ne bi smelo pogajati v tajnosti! Še več: o takšni materiji se sploh ne bi smelo pogajati, ampak bi se moralo o tem javno razpravljati in sprejemati pravila v demokratičnih zakonodajnih postopkih v parlamentih.
Kakor pravite, je osnovni problem v tem, da Acta prinaša rešitev problemov, kot je uveljavljanje avtorskih pravic, na način, ki ustreza industrijam iz držav, ki so se bile o tem pripravljene pogajati, drugih skupin, ki jih to prav tako zadeva, pa ne upošteva. Je mogoče ta nadnacionalni problem (še) kako rešiti?
Zainteresirane industrije oziroma v njihovem imenu vlade so izpogajale, kar so želele, zdaj, ko je že vse dogovorjeno, podpisano in veljavno, pa se od parlamentov pričakuje ratifikacija, s čimer se bo dalo pravnim podlagam veljavo in se tako poskušalo izboljšati demokratični deficit. Acta deloma regulira internet, vendar je o teh vprašanjih potrebna široka družbena razprava, prav tako o boljših in učinkovitejših modelih za spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti, ki bi po eni strani učinkovito varovali intelektualne stvaritve, po drugi pa ne bi neupravičeno posegali v svoboščine posameznikov in v pravice drugih. Upam, da prihodnost prinaša rešitve, predvsem pa politično voljo, ki ne bo ujetnica industrijskih lobijev.
Po mnenju informacijske pooblaščenke bi morala biti pravica do zasebnosti močnejša od pravic intelektualne lastnine in avtorskih pravic, saj je zasebnost temeljna človekova pravica, Acta pa jo po njenem v mnogih delih tako rekoč povozi. Kako to komentirate?
Problem, ki bo imel največje posledice, je zagotovo to, kaj Acta lahko prinaša. Zelo ohlapne določbe sicer nikjer izrecno ne določajo cenzure interneta, ne določajo možnosti odklapljanja interneta ali dostopa do osebnih ali komunikacijskih podatkov brez sodnih določb – kar ji očitajo vedno bolj glasni in žal občasno tudi nasilni protestniki. Lahko pa veliko prej naštetega predstavlja mednarodni pravni okvir. Za slovenski pravni red sta izredno problematična 11. člen in 27. člen, saj lahko predstavljata korenito spremembo na področju varstva komunikacijske zasebnosti. V skladu s 37. členom ustave (za) zdaj v civilnih sodnih postopkih ni mogoče pridobiti identifikacijskih podatkov oseb na podlagi IP-številke, 27. člen pa govori o možnosti, da bi imetniki pravic na podlagi »pravno zadostnega zahtevka« imeli možnost pridobiti podatke o posameznem naročniku, ki domnevno krši pravice imetnika. Zaradi vsega povedanega, zlasti zaradi načina sprejemanja in pravnih nevarnosti, ki jih prinaša, Acte ne bi smeli ratificirati.
V gibanju # 15o so strnili, da bi morebitna uveljavitev Acte pomenila suspenz temeljnih pravic in svoboščin, zasebno cenzuro in nadzor na internetu, monopole nad znanjem in poglabljanje neenakosti. Koliko se strinjate z njimi in kako komentirate proteste po Sloveniji in svetu?
Številni protestniki proti Acti so zelo glasni, žal včasih ne vzklikajo pravilnih argumentov in se velikokrat ne obnašajo najlepše. Upam, da poslance, ko bodo odločali o Acti, to ne bo zmotilo. Upam, da zaradi teh dejanj ne bodo tisti, ki želijo, da se Acta uveljavi, zgolj s prstom kazali na izgrede in tako laže dosegli, da bodo tehtni argumenti proti sporazumu preslišani. To so državljanke in državljani Republike Slovenije, ki so na cesti proti Acti iz pravih razlogov.