Mario Belovič, notranja politika
Ljubljana – Slovenija ni edina država v Evropi, ki se zaradi starajočega se prebivalstva spoprijema s finančnimi izzivi za svoje socialne sisteme, je pa verjetno edina, ki bo o usodi pokojninske reforme 5. junija odločila na referendumu.
Medtem so v nekaterih državah EU že uveljavili pokojninske reforme, nazadnje – kljub množičnim protestom sindikatov – oktobra lani v Franciji (starost so s 60 dvignili na 62 let) in januarja letos v Španiji. Namesto do 65. leta – o čemer bomo pri nas odločali na referendumu – bodo tam delali do 67. leta starosti.
»Zaradi neugodnih demografskih trendov bodo manjše reforme potrebne verjetno vsakih od deset do 15 let oziroma še pogosteje, če bodo današnje spremembe manjše,« je o razmerah v Sloveniji dejal ekonomist Aleksandar Kešeljević z ljubljanske ekonomske fakultete.
Evropska unija nima skupne zakonodaje o določanju starostne meje za upokojitev, a skladno s sklepi evropskega sveta (Barcelona, 2002) – zaradi splošnega trenda staranja prebivalcev – spodbuja postopno zviševanje uradne upokojitvene starosti in podaljševanje zaposlitvene dobe.
Po projekcijah Evrostata se bo delež prebivalcev EU, starejših od 65 let, s 17,1 odstotka leta 2008 povzpel na 30 odstotkov leta 2060. Po projekcijah Europop2008 bo ta delež takrat v Sloveniji še večji, in sicer 35 odstotkov.
Reforma prvega
stebra bo premalo
Glavni odgovor držav, ki imajo javno in obvezno pokojninsko zavarovanje, na izzive demografije so reforme pokojninskih sistemov. »V večini držav se ne pričakuje, da bi javnofinančni sistem omogočal univerzalno pokritje vseh izdatkov za pokojnine zaradi neugodnih demografskih trendov,« meni Kešeljević, zato je za uspešno reformo ključno »iskanje pametnih rešitev predvsem v drugem in tretjem stebru«.
Višji davki ali prispevki bi dodatno obremenili konkurenčnost gospodarstva. »Na drugi strani dodatno zniževanje pokojnin ni mogoče, saj je bilo v Sloveniji konec leta 2010 45,5 odstotka vseh pokojnin nižjih od 500 evrov in 92 odstotkov manjših od 1000 evrov.«
Nujnost in zgrešen
fokus vlade?
Iz tabele je razvidno, da ima večina evropskih držav višjo upokojitveno starost od Slovenije. Izstopa Norveška s 67 leti, tej meji za upokojitev se je letos pridružila še Španija. Nemčija in Nizozemska zahtevata 65 let za starostno upokojitev, do leta 2029 (2027 na Nizozemskem) pa se bo ta postopoma dvigala do 67 let.
Postopnost predvideva tudi reforma našega pokojninskega sistema. Starost 65 let za polno upokojitev bi tako dosegli leta 2025, še takrat pa bi lahko uveljavljali znižanje (ženske za vsakega rojenega otroka osem mesecev, moški pa vojaški rok).
Postopen dvig upokojitvene starosti se zdi Kešeljeviću »sprejemljiv« in »razumen« predlog, saj ohranja razmerje med aktivno in pasivno dobo življenja. »Reforma, ki jo želimo izvesti, je potrebna zaradi demografskih razlogov in mnogo manj zaradi ekonomskih.
Morebitna potrditev reforme na referendumu Slovenije ne bo popeljala iz sedanje krize,« še meni Kešeljević. »Fokus in prednostne naloge vlade so glede na današnje probleme zato popolnoma napačne, čeprav je pokojninska reforma zaradi vedno daljše življenjske dobe nedvomno potrebna.«