Tiskane izdaje
Ljubljana – Je rezultat nedeljskega referenduma o uveljavitvi družinskega zakonika presenečenje? Je presenečenje zato, ker so javnomnenjske raziskave in napovedi kazale drugačen izid? Zanimalo nas je, zakaj se »zgodi« takšna razlika.
»V dolgi zgodovini referendumov še nismo imeli primera, da bi rezultat referenduma, tako z vidika udeležbe kot samega izida, ustrezal napovedim, razen v primeru referenduma za vstop v EU in Nato,« pojasnjuje Andraž Zorko iz družbe Valicon. Da je rezultat na tokratnem referendumu drugačen od napovedanega, je zato nekako pričakovano, nadaljuje Zorko. »Udeležba se z raziskavami vedno precenjuje, rezultat je vedno nekoliko drugačen od napovedanega. Ker je bil tokrat rezultat relativno tesen, je bil v tem primeru tudi nasproten od napovedanega,« pravi Zorko.
Med voljo in dejanji
Po njegovem mnenju bi lahko rekli, da raziskave kažejo pravo voljo prebivalstva, ki pa jo nekateri od njih na dan referenduma ne uresničijo. Razlogov za takšno ravnanje je več, pravi Zorko: od apatičnosti do banaliziranja teme skozi kampanjo in do vpliva samih napovedi, ki so tokrat kazale na zmago opcije »za«, zato morda nekateri, v kombinaciji s sončno in toplo nedeljo, niso prišli do volišča, češ, saj je zmaga zagotovljena. »Osebno pa sem prepričan, da velika večina niti ni vedela, o čem pravzaprav glasujemo in kakšne bodo posledice včeraj sprejete 'volje ljudstva'. Moralni maček bo podoben tistemu po zavrnitvi pokojninske reforme,« napoveduje Zorko.
Problematična je udeležba
Roman Zatler iz Dela Stik pravi, da je bila pri nadomestnih županskih volitvah volilna udeležba zgolj nekoliko precenjena. Kot kaže, je velik delež Ljubljančanov ocenil, da volitve niso tako pomembne, in se jih ni udeležil; svoje pa je prispevalo sončno vreme. »Referendumi pa so ves čas povezani z zelo nizko volilno udeležbo, ki je že večkrat pomembno vplivala na končne rezultate,« pravi Zatler ter dodaja, da so zaznali veliko razliko med napovedano in dejansko volilno udeležbo. »Verjetno predvsem pri anketirancih, ki so podpirali zakonik, saj bi se glede na anketne podatke morala referenduma udeležiti zgolj polovica anketiranih podpornikov in hkrati vsi anketirani nasprotniki zakona. V tem hipotetičnem primeru bi bil rezultat 55 proti in 45 za,« razmišlja Zatler.
V obeh primerih glasovanja so nastale velike razlike med izraženo gotovostjo udeležbe in dejansko udeležbo na referendumu. Po mnenju Zatlerja je ta težava večja na glasovanjih, ki jih večina volivcev razume kot manj pomembne. Zato bo treba za večjo natančnost merjenja javnega mnenja znotraj skupine anketirancev, ki naj bi se zagotovo udeležili volitev, poiskati tiste, ki se bodo volitev tudi res udeležili.
Na referendumih proti?
Janja Božič Marolt iz družbe Mediana pa v zvezi z javnomnenjskimi napovedmi poudarja nekaj drugega: delež neopredeljenih oziroma neodločenih. »Med raziskavo in napovedjo je najpomembnejša razlika prav neupoštevanje neopredeljenih oziroma neodločenih, saj lahko predstavljajo tudi 30 in več odstotkov volilne populacije.« Božič Maroltova navaja hipotezo, ki jo bo treba še potrditi ali ovreči, in sicer da se na referendumih neodločeni večinoma odločijo za status quo oziroma so proti spremembam. »To potrjujejo tudi napovedi, ki so odstotek podpornikov ocenile relativno dobro,« pojasnjuje Božič Maroltova.
Po njenem mnenju so napovedi nesmiselne, še posebno v primerih, ko je delež neopredeljenih in/ali neodločenih višji od treh odstotkov, česar pa se s telefonsko raziskavo ne da zagotoviti. Najmanjši delež neopredeljenih bi po njihovih izkušnjah lahko zagotovili samo s terensko raziskavo na dovolj velikem vzorcu in z vključitvijo metode tajnih volitev. Zato priporoča, da bi se od napovedi distancirali vedno, kadar je delež neopredeljenih v javnomnenjskih raziskavah prevelik.
