Več kot tri tisoč očetov ne plačuje preživnin

Ljubljana – Če ima nekdo za plačilo položnic za elektriko in telefon ter zmore registracijo avtomobila, naj ima tudi za otroka, je bilo eno od sporočil skupnega nastopa šestih organizacij, ki so združile moči, da bi starše, ki ne plačujejo preživnin za svoje otroke, pripravili k temu, da bi izpolnjevali svoje obveznosti.

Po odločbah centrov za socialno delo in sodišč pripada preživnina približno 47 tisoč mladoletnim otrokom, še približno 13 tisoč starejših od 18 let, ki še študirajo, pa je tudi upravičenih do nje. Njihova višina se giblje od 1 do 1500 evrov, v povprečju pa znaša 126 evrov. Koliko so zavezanci, ki so v skoraj 95 odstotkih primerov očetje, dolžni plačevati, je po eni strani odvisno od njihove zmožnosti, po drugi pa od potreb otroka. Večina svoje obveznosti izpolnjuje, približno šest odstotkov med njimi pa ne. Javni preživninski in jamstveni sklad nakaže v povprečju po 3800 nadomestil preživnin mladoletnim otrokom na mesec, ki pa jih potem poskušajo izterjati od neplačnikov.

Pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so v sodelovanju z vrhovnim državnim tožilstvom, ministrstvom za pravosodje in javno upravo, jamstvenim in preživninskim skladom, generalno policijsko upravo in varuhom človekovih pravic pripravili informacijo o naznanitvi kaznivega dejanja neplačevanja preživnine po 194. členu kazenskega zakonika. Ta določa, da se, kdor ne daje preživnine, čeprav bi jo zmogel, kaznuje z zaporom do enega leta. »Starše otrok, ki jim preživnine ne plačujejo, bomo seznanili, da obstaja možnost kazenske ovadbe. Cilj pregona nikakor ni zaporna kazen, temveč izpolnitev materialnih obveznosti do otroka,« je pojasnila Ana Vodičar, direktorica direktorata za družino na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

V informaciji so podrobno opisali postopek, opozarjajo pa tudi, da lahko neplačnika naznani tudi preživninski sklad, ki je od leta 1999, ko je bil ustanovljen, izplačal za več kot 27 milijonov evrov nadomestil preživnin, od dolžnikov pa jih je izterjal dobrih 7 milijonov. »Tožilci se v teh primerih poslužujemo odloženega pregona, da damo storilcu možnost pol leta ali leto, da redno plačuje in v določenem roku poravna tudi dolgove za nazaj. Otrok mora biti na prvem mestu, pred elektriko in registracijo avtomobila,« je poudarila vrhovna državna tožilka Vlasta Nussdorfer.