Zoran Potič, notranja politika
Ljubljana - Dr. Marko Pavliha se je po krajšem strankarskem obdobju v LDS pred lanskimi volitvami znova politično aktiviral v akcijah resetirancev (Žiga Turk, Janez Šušteršič, Matej Lahovnik, Rado Pezdir, Gregor Virant) in poziva Gremo na volitve. Ustanavljal je stranko DLGV - včeraj je iz nje izstopil.
Zakaj ste izstopili iz stranke, ki ste jo pred nekaj meseci pomagali ustanoviti?
Prvi vzrok je, da me je razočarala. Dal sem se speljati iz obetavne civilne družbe v stranko, ki sem ji na začetku nasprotoval zaradi pomislekov iz časov neke druge stranke, v kateri sem bil dejaven v letih 2004 in 2005. Vsaka stranka slej ko prej zapade lastni hierarhiji in interesom, namesto da bi se posvečala ljudem. Drugi vzrok je, da mi nikoli niso bile všeč igre na srečo, upira se mi sedanji nekajmesečni politični poker, ki je očitno vse bolj čislan v slovenski politikantski igralnici, v korist le nekaterim igralcem in v škodo ljudem. Tudi simbolično si želim povedati, da si želim odstopiti, še preden se bodo karte premešale in razdelile za še več partij. V nobeni zgodbi nisem zahteval ničesar, nobene funkcije, želim si le, da bi imeli v Sloveniji sredinsko politiko.
V pismu ponavljate besede o spoštovanju demokratične abecede. V tem se dopolnjujete s predsednikom republike, ki govori o pogajanjih v dobri veri brez fige v žepu. Imate občutek, da DLGV ni delovala v dobri veri?
Ne v najboljši dobri veri, zato sem ves proces poimenoval politični poker, čeprav se to ne nanaša zgolj na mojo bivšo stranko, ampak na celotno slovensko politično zgodbo. Predsednik republike ima prav. Če je nekdo relativni zmagovalec in če mu predsednik po ustavi podeli mandat, potem se pričakuje zlasti od tistega, ki se deklarira za sredinskega, da bo naredil vse, da je zraven. Pri tem je popolnoma irelevantno, ali je relativni zmagovalec Janković, Janša, Žerjav ali kdorkoli.
Če je naša stranka pred volitvami obljubila sredinskost, potem bi morala tako ravnati. A ko je bil rezultat znan, tudi po našem šoku, ko smo dobili tisto, kar smo dobili - je pa vprašanje, ali bi danes to še dobili -, je stranka ubrala kriva pota. Sleherni od nas meni, da ima prav, jaz pa imam pravico do te odločitve.
Kaj menite o špekulacijah, da se je Gregor Virant vrnil v gnezdo, v katerem se je zvalil?
Nekorektno bi bilo, če bi o tem špekuliral, saj se z Virantom poznava že četrt stoletja. Pridružil sem se mu zaradi njegovih pozitivnih lastnosti, ne zaradi negativnih. Kaj ima morebiti za bregom, ali je bil za bregom DLGV trojanski konj ali ne, o tem res ne bi smel govoriti. Je pa res, da nekateri indici kažejo na to, da smo imeli vse od začetka figo v žepu. To mi potrjuje dejstvo, da - pa če je Janković še tako trd pogajalec ali domnevno neprimeren mandatar - po tem, ko je bilo že vse usklajeno, celo kadrovsko, rečemo ne. Na to bo najbolje odgovoril čas, ko bo sprejeta odločitev o koaliciji.
Stranka se odloča za vstop v Janševo vlado. Je to problem za vas?
To zame ni problem, saj sem z Janšo večkrat dobro sodeloval, ko je bil on predsednik vlade, jaz pa poslanec. Z njim se da sodelovati, v dobrem in slabem, a Janša je bil na volitvah drugi.
To razvrščam v abecedo demokracije in tega nekateri ne razumejo. Bili smo sredinska stranka, ki bi morala zgraditi brv med tem, kar se dogaja v Sloveniji. Janša, Janković, Virant, Kučan, Stanovnik in drugi imajo dobre lastnosti - zakaj tega ni mogoče vreči v lonec in iz tega narediti fantastični slovenski bograč ali brodet?! To je bila moja zamisel, a očitno še ni pravi čas.
Kako preiti iz politične zagate v dober brodet?
Po tem, kar se je zgodilo prvič in kar se zdaj dogaja, se približujemo črki C v abecedi demokracije. Vedno bliže smo tehnični, nevtralni, vsenarodnostni vladi. Drugače ne bo šlo, ker je zamer na obeh političnih polih toliko, da bo imela desna vlada v toliko bolj težavnih razmerah še težje delo, kot ga je imela Pahorjeva.
Če dobi Janša mandat, bo imel zelo zamerljivo in močno opozicijo, in obratno. Predsedniku republike ne zavidam položaja, ki sicer po ustavi nima velikih pristojnosti.
Kakšno prihodnost ima stranka?
Želim ji vrnitev na državotvorno, sredinsko, sodelovalno, povezovalno in vsestransko etično pot. Če se to ne bo zgodilo, bo skopnela. Ostati bi morala načelna in se ravnati po Ciceronu, ki je pred 2000 leti svetoval politikom, naj se ravnajo po dveh Platonovih naukih: nad koristnostjo državljanov morajo bdeti tako vestno, da jih imajo pred očmi v vsem svojem dejanju in nehanju ter pozabijo na lastne ugodnosti. Drugič, skrbeti morajo za celotno politično telo, ne pa bdeti zgolj nad eno skupino in druge zapustiti. Tako bi moralo biti tudi danes.