Tiskane izdaje
Ljubljana – Na odločitev vlade, da pripravi tudi paket ukrepov za proračunske prilive, so se včeraj pozitivno odzvali sindikati, tudi delodajalci ga ne zavračajo.
Nabor 14 davčnih ukrepov, od zvišanja nekaterih davčnih stopenj do uvedbe novih davkov in strožjega ukrepanja proti davčnim neplačnikom, ki ga je včeraj sprejela vlada, je minister za finance Janez Šušteršič ocenil kot najbolj pravičnega, saj hkrati ne vpliva negativno na gospodarsko dejavnost in zaposlovanje.
Brez povišanja davkov
ne bo šlo
Ekonomistu dr. Sašu Polancu se zdijo poteze Janševe vlade razumljive: »Ljudje na splošno niso naklonjeni varčevalnim ukrepom. Opozicija je dovolj močna, da bi ji uspelo angažirati dovolj močno množico ljudi s podpovprečnimi dohodki. V isti smeri bi agitirali tudi sindikati. Tako je velika verjetnost, da varčevalni ukrepi na referendumu ne bi bili sprejeti.«
Zato, dodaja sogovornik, je vlada preprosto prisiljena sodelovati z vsemi stranmi, ki bi bile lahko uspešne pri pobudi za referendum. In zato je bila prisiljena priti pred javnost s predlogom za povišanje davkov. Sicer bi bilo po Polančevem mnenju z vidika gospodarske rasti bolje, če ne bi dvigovali davkov, ampak DDV, kar bi bilo socialno regresivno, a vlada se za zdaj za tak ukrep ni odločila.
Davek na spremembo namembnosti zemljišč
Nekateri davčni ukrepi za povečanje proračunskih prihodkov, ki so jih zahtevali sindikati, so po ekonomistovem prepričanju povsem nesprejemljivi; na primer davek na izplačane plače, ker ta izjemno poveča progresivnost davkov. »Čeprav sindikati naivno verjamejo, da je odprava davka na izplačane plače zvišala plače visoko izobraženim, to ni res. Imam empirične dokaze: po uvedbi tega davka so se plače v vseh razredih zvišale po enakih stopnjah. In če bi davek spet uvedli, bi to prizadelo tako nizko kot visoko izobražene, ker bi morali hkrati vsem nižati plače.«
Te sindikalne zahteve vlada v svojem predlogu ukrepov ni upoštevala, ampak je nanizala vrsto drugih, po Polančevem mnenju bolj ali manj koristnih, njihov končni učinek pa bo odvisen od podrobnosti oziroma izvedbe. Kar zadeva nov zgornji dohodninski razred, je ta »že skoraj nepotreben, saj socialni prispevki, kakršne imamo v Sloveniji, pomenijo že zelo veliko prerazdeljevanje; mislim, da je pri nas večji problem, ker ni dovolj spodbud za delo«. Davek na zazidljiva zemljišča bi utegnil biti koristen, a ne sme biti previsok, da ne bi silil v nesmiselno gradnjo. Pri davku na motorna vozila in plovila gre najbrž za arbitrarno presojo oziroma je njegov edini kriterij čim večji iztržek.
Najbolj koristen pa je po Polancu »Jankovićev davek«, davek na spremembo namembnosti zemljišč. Smiselno bi bilo, pravi, da bi občina pobrala večino razlike med vrednostjo pred spremembo namembnosti in po njej, saj je to absolutno pravica in last občine. Ukrepi za učinkovitejše pobiranje davkov so sicer smiselni, a bi morala vlada hkrati povečati tudi izdatek – za kadrovsko okrepitev inšpekcij in drugih nadzornikov.
Paket ukrepov ni dovolj, potrebne so tudi investicije
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Ivan Jan Ulaga je zatrdil, da se zaveda, da iz krize ni mogoče priti zgolj z varčevanjem, ampak so potrebne tudi investicije. Med ukrepi na prihodkovni strani je naklonjen davku na nepremičnine in višjemu DDV. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič pa je opozoril, da paket ukrepov na prihodkovni in odhodkovni ravni ni dovolj, saj se država zadolžuje za svoje tekoče poslovanje. Meni, da bi morali hkrati z davčnimi ukrepi še bolj aktivno uveljaviti ukrepe za gospodarsko rast, saj brez tega ne bo nič delovalo dovolj učinkovito.
