Tiskane izdaje
Ljubljana – »O domnevnih 'grehih' kandidata za generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja ne bi sodil, z ustavnega sodišča ga poznam kot človeka, ki je na svojem področju dobro podkovan. Prav tako nisem dobil vtisa, da v kazenskih postopkih ne bi skrbel za spoštovanje človekovih pravic. Sicer pa človeka nekoliko pogreje ta večni lov na čarovnice – leve in desne. V tem času res ni pametnejšega dela v državi? Pri čemer je sodnik, ki je na podlagi Fišerjevega predloga na prvi stopnji obsodil župnika in mu je nato sodba, če se prav spomnim, na vrhovnem sodišču padla, zdaj vrhovni državni tožilec. Pa nimam nič proti njemu, da ne bo pomote. Samo, naj prvi vrže kamen... Kaj so že dejali v Evropi o izbrisanih?« Tako se je na naše vprašanje, ali se mu zdi kandidat za generalnega državnega tožilca dr. Zvonko Fišer primerna izbira, odzval nekdanji ustavni sodnik dr. Janez Čebulj.
Parlamentarna komisija za peticije in človekove pravice bo namreč v sredo obravnavala Fišerjevo kandidaturo s stališča varovanja človekovih pravic in svoboščin, v četrtek pa se bo do nje opredelila mandatno-volilna komisija.
»S kolegom Fišerjem sem več let sodeloval kot ustavni sodnik. Je izjemen strokovnjak, objavil je več teoretičnih člankov in je tudi univerzitetni učitelj, hkrati pa ima veliko izkušenj kot pravnik, ki je delal v pravosodju. Mislim, da je idealen kandidat za generalnega državnega tožilca. Konkretnega primera, ki mu ga očitajo iz obdobja pred osamosvojitvijo, ne poznam. Težko pa bi našel strokovnjaka, ki je delal na tožilstvu v prejšnjem obdobju in mu ne bi bilo mogoče po sedanjih merilih ničesar očitati,« je dejal prav tako nekdanji ustavni sodnik dr. Lojze Ude.
Cerkev očita Fišerju
stare grehe
Vladnemu predlogu, naj državni zbor po izteku šestletnega mandata Barbari Brezigar na to mesto izvoli nekdanjega ustavnega sodnika, zdaj vrhovnega državnega tožilca Zvonka Fišerja, najglasneje nasprotuje SDS in del cerkvenih krogov (šempetrska in novogoriška dekanija). Očitajo mu, da ni primeren za prvega tožilca v državi, »saj vzbuja dvom o pravni državi, ker v pravosodju namesto preloma s totalitarno sodno prakso poudarja kontinuiteto z nekdanjim totalitarnim režimom«. Med »grehi« je na prvem mestu omenjen primer iz leta 1977, ko je Fišer – takrat še kot občinski javni tožilec – kazensko preganjal tri ljudi, dva duhovnika in gospodinjo, ker so ob breznu postavili križ za pobite med 2. svetovno vojno nad Cerknim.
