Tiskane izdaje
Ljubljana – »V prvi fazi bomo varčevali z izpisom otrok iz vrtca med mojo porodniško, izpisom deklice iz njej ljube interesne dejavnosti, prekinitvijo plačila zavarovanja za pokojninski steber. Odpovedala se bom zadnjemu trimesečju porodniškega dopusta,« je ena od mater opisala, kako bodo ukrepi prizadeli njeno družino.
Ženska, ki se je podpisala kot skrbna mama, je v odprtem pismu poslancem natančno predstavila, kaj predlagani ukrepi pomenijo zanjo – oba s partnerjem imata univerzitetno izobrazbo in več kot deset let delovnih izkušenj, eden je zaposlen v gospodarstvu, drugi v javnem sektorju. Njuna plača je povprečna, za stanovanjski kredit plačujeta po 650 evrov na mesec in pričakujeta tretjega otroka. Zdaj prejemajo 53 evrov otroških dodatkov, ki jih po novem ne bodo, plačilo vrtca se bo z 200 evrov povečalo vsaj za 250, pri tem pa bodo njej zmanjšali plačo in porodniško.
»Skupaj bomo imeli najmanj 625 evrov manj, precej več kot četrtino najinih sedanjih prejemkov. Za hrano, plenice, oblačila, bencin bo družini ostalo nekaj centov več kot tri evre na osebo na dan. Žal naša družina v najtežjih časih ne bo mogla zaprositi za nikakršno denarno pomoč, glede na plači in nepremičnino, v kateri živimo. Skrajen primer razmišljanja je zapustiti trg dela, se odpovedati nepremičnini, v kateri živimo, in se poslužiti socialnih transferjev, saj bi bila tako petčlanska družina glede na socialno pomoč, enkratno socialno pomoč, oprostitev oziroma minimalno plačilo vrtca, subvencijo za najemnino stanovanja, dodatek za veliko družino, pomoč ob rojstvu otroka, oprostitev plačila zdravstvenega zavarovanja itd. neprimerljivo na boljšem, kot bomo zdaj,« je mama sporočila poslancem.
Bremena naj bodo pravično porazdeljena
Da bodo ob ukrepih za uravnoteženje javnih financ prav družine z otroki obremenjene bolj kot drugi, opozarjajo pri Družinski pobudi in Civilni iniciativi za družino in pravice otrok.
»Predstavljamo tabelo s primerjalnimi izračuni za posameznike, pare in družine z dohodki v višini 64 odstotkov neto povprečne plače na družinskega člana. To je mejni dohodek, pri katerem je vlada predlagala ukinitev otroškega dodatka, subvencije šolske prehrane, dodatka za veliko družino, darila ob rojstvu otroka. Izračun učinkov za javne uslužbence v tej tabeli predpostavlja znižanje njihovih bruto plač za deset odstotkov in morda ne odseva zadnjega vladnega predloga za to področje, ker nam ni v celoti znan. Iz tabele je jasno razvidno, da bi bile družine z otroki zaradi ukrepov prizadete veliko bolj kot druge družbene skupine v primerljivem dohodkovnem položaju, pri čemer te razlike lahko znašajo tudi po več sto evrov na mesec,« je poudaril predsednik Družinske pobude Tomaž Merše, ki je skupaj s civilno iniciativo na predstavnike vlade naslovila pismo s pozivom po pogajanjih.
»Doslej so se že pogovarjali s predstavniki ministrstev za šolstvo, za delo, družino in socialne zadeve ter za zdravje. Srečali smo se s poslanskimi skupinami SLS in NSi, prihodnji teden se bomo najbrž še s SDS. Večinoma nam priznavajo, da naši argumenti držijo in da je rešitev neuravnotežena. Izgovarjajo se drug na drugega in razlagajo, da ni denarja. Pravijo, da je še nekaj manevrskega prostora in naj poskusimo še v zakonodajnem postopku, kar seveda bomo. Se nam pa zdi to nekoliko neresno, če so stvari že jasne in so sindikatom že skoraj do polovice popustili, ta del ukrepov pa je skoraj popolnoma nespremenjen,« je kritičen Merše. »Do zdaj je bilo večinoma zamolčano, da intervencijski zakon ukrepov družinske politike ne odpravlja samo začasno, ampak trajno spreminjajo sistemske zakone za to področje. To pomeni, da trajno rušijo tako rekoč vse ukrepe družinske politike v naši državi in jo reducirajo zgolj na del socialne politike. Pričakujemo, da bo intervencijski zakon spremenjen tako, da bo po izteku njegove veljavnosti samodejno spet začela veljati današnja ureditev družinske politike.«
Konkretno so se opredelili do vsakega ukrepa in predstavili svojo rešitev. Darilo ob rojstvu je po njihovem mnenju neke vrste dobrodošlica države otroku in ima večjo simbolno kot materialno vrednost. Pri družinah, ki presegajo cenzus, naj se njegova vrednost zniža za toliko, kolikor se bodo znižale plače v javnem sektorju. Enako predlagajo glede dodatka za velike družine. Pri vrtcih bi ukrep prilagodili tako, da bi starši za drugega otroka plačevali desetino cene programa. Glede otroškega dodatka poudarjajo, da ima izjemen pomen pri zmanjševanju dohodkovnih razlik med družinami z otroki in posamezniki in pari brez njih. Vsako nižanje ali ukinjanje bi porušilo sedanja razmerja znotraj generacij.
»Nedopustno, da bi bile matere kaznovane«
Nižanje porodniških se jim zdi problematično z več vidikov. »Starševska nadomestila se odmerijo na podlagi plačanih prispevkov, zato jih je treba obravnavati na povsem enak način kot pokojnine. To pomeni, da se lahko znižujejo v takem deležu, kakor bi se morebiti pokojnine, več pa ne. Strinjamo se, da se lahko spremeni zgornja omejitev tega nadomestila, pri čemer pričakujemo, da je ta enaka kot pri pokojninah, odmerjenih na podlagi vplačanih prispevkov.« Pri tem Merše poudarja, da večina žensk z odločitvijo za materinstvo za določeno obdobje postavi službene izzive ob stran, kar se jim potem pogosto pozna tudi pri kariernem napredovanju in plači. »Zato je nedopustno, da bi bile matere finančno kaznovane zaradi materinstva, še posebno ker gre za prejemek na podlagi zavarovanja oziroma plačanih prispevkov.«
Zaskrbljenost zaradi razprav o starševskem nadomestilu so izrazile tudi slovenske svetovalke mednarodne zveze za dojenje La Leche League International. »Razumemo, da moramo v Sloveniji nujno najti rezerve v proračunu, ne razumemo pa, zakaj jih iščemo tam, kjer bodo nastale resne negativne posledice za družine in visoki stroški za državo, ki jih vlada po našem mnenju ni dobro predvidela. Mednarodne primerjave kažejo, da matere, ki so deležne dobrega poporodnega varstva, državi laže pomagajo ustvarjati visoke prihranke, posebno v zdravstveni blagajni,« menijo pri društvu za podporo doječim materam.
Tudi pri društvu Sezam, združenju mladih, staršev in otrok nasprotujejo poseganju v porodniške. »Vsi zaposleni plačujemo poseben prispevek za čas porodniške odsotnosti. Če se iz teh prispevkov ne zbere dovolj denarja za pokritje nadomestil, je treba ljudem razložiti, za kaj pravzaprav gre. Tako pa je vsak tak ukrep videti kot rez v mehko tkivo družbe. In to najbolj ranljivo, saj otroci, nosečnice in mladi pari nimajo svojega zagovornika in varuha pravic,« je dejala predsednica Sezama Nada Kirn Špolar, ki vidi osnovni problem v tem, da so pri vseh ukrepih izključeni vsi tisti, ki jih ti prizadenejo. »Ženske na porodniški in nosečnice pač nimajo svojega predstavnika ali sindikata, stranke so tu zgolj politične skupine, poslanci pa ne zastopajo volivcev, ampak stranke.«
