Anketa Dela: Nedavna stavka razdelila slovensko javnost 

Ljubljana – V tednu stavke javnega sektorja so v Delovi anketi poskušali ugotoviti razpoloženje javnosti do stavke, vladnih varčevalnih ukrepov in do položaja javnega sektorja sploh. Ocena, da varčevalni ukrepi ogrožajo socialno državo, je precej soglasna. Javnost pa je razdeljena glede podpore stavki.

Da je plače v javnem sektorju treba znižati, meni večina vprašanih – 54,9 odstotka. Nasprotno jih meni 40 odstotkov. Podatki so podobni rezultatom ankete pred dvema tednoma. Takrat se jih je 60 odstotkov strinjalo z znižanjem plač v javnem sektorju, 38 odstotkov pa ne. Vidimo, da se je v času do stavke delež podpornikov znižanja plač nekoliko zmanjšal, delež nasprotnikov pa malenkost povečal.

Prav tako kot pred dvema tednoma pa je javnost povsem razdeljena glede podpore nedavni stavki. Da stavko v javnem sektorju podpirajo, jih je odgovorilo 49,9 odstotka, da je ne podpirajo, pa le malenkost manj kot 48,6 odstotka. Pred dvema tednoma je bilo razmerje med podporniki in nasprotniki 50,2 : 46,6 odstotka, torej skoraj enako.

Anketirance so spraševali tudi o nižanju standardov v šolstvu; gre za predvidene ukrepe, kot denimo dvig števila otrok v razredu in ukinitev plačevanja dodatnega dela. Tega slovenska javnost ne podpira. Da se ne strinjajo z nižanjem standardov, jih je odgovorilo več kot dve tretjini, 69,1 odstotka. Nasprotno, da se s tem strinjajo, pa jih je odgovorilo 26,4 odstotka.

Naslednje vprašanje v zvezi z vladnimi varčevalnimi ukrepi je pokazalo na veliko soglasje v javnosti: ti ukrepi ne bodo enakomerno obremenili vseh skupin državljanov. Na vprašanje o tem je kar 84,8 odstotka anketiranih odgovorilo, da po njihovem mnenju vladni varčevalni ukrepi ne bodo enakomerno obremenili vseh skupin državljanov. Da bo obremenitev enakomerna, jih je menilo 11,9 odstotka. Podrobnejši pregled rezultatov pokaže, da so še bolj kot povprečje o neenakomerni obremenitvi prepričani anketiranci, stari od 26 do 35 let, še bolj pa ženske v tej starostni skupini.

Eden ključnih očitkov nasprotnikov varčevalnih ukrepov, kakršne je pripravila vlada, je, da so preveč usmerjeni proti doseženim socialnim standardom. O tem so povprašali tudi sodelujoče v anketi, namreč, ali po njihovem mnenju varčevalni ukrepi vlade ogrožajo socialno državo. Znatna večina je prepričana, da je tako. Da ogrožajo socialno državo, jih je odgovorilo 72,8 odstotka, da je ne, pa četrtina – 24,5 odstotka. Ženske in mlajši anketiranci, stari od 18 do 35 let, bolj kot drugi menijo, da ukrepi vlade ogrožajo socialno državo.

In še o političnih oziroma družbenih posledicah varčevalnih ukrepov in sindikalnega nezadovoljstva. Ali se zaradi teh lahko zgodi politična kriza, so vprašali anketirance. Precejšnja večina, 79,6 odstotka, jih meni, da se lahko. Nasprotno jih meni slaba petina – 18,8 odstotka.

Če strnemo: javnost ni navdušena nad varčevalnimi ukrepi in se boji za socialno državo, vendar pa nad metodami, s katerimi se temu postavljajo nasproti sindikati, ni navdušena.