Še za 92 olimpijskih bazenov odpadkov
Naša država je vzornica akcije Očistimo svet. Po čiščenju bo sledilo ozaveščanje.
Odpri galerijo
Več kot 40 odstotkov odpadkov na divjih odlagališčih je gradbenih, kar kaže na to, da sistem zbiranja te vrste odpadkov ne deluje. Foto: Roman Šipić
Na lokaciji blizu Rakove Jelše na Ljubljanskem barju, ki je bila nekoč veliko divje odlagališče, s katerega so prostovoljci ob zadnji vseslovenski čistilni akciji leta 2012 in delavci ljubljanske Snage odstranili več sto ton smeti, je zdaj idiličen park. S simboličnim sporočilom, da je vse mogoče, so predstavniki društva Ekologov brez meja povabili v senco njegovih starih sadnih dreves na začetek odštevanja pred tretjo nacionalno čistilno akcijo, v kateri si bo rokavice nadela vesoljna Slovenija. Še zadnjič, obljubljajo Ekologi. Bolj kot 15. september bodo pomembni vsi dnevi po njem.
Letos bo odpadke na ta dan v mednarodni pobudi Očistimo svet pobiralo še 150 držav. Slovenija s 14-odstotki vsega prebivalstva, ki so čistili divja odlagališča leta 2012, še vedno velja za rekorderko, priročnik za učinkovito organizacijo akcije po vzoru slovenske je bil preveden v več jezikov, zato ni razloga, da je zraven ne bi bilo tudi tokrat, je predsednica društva Urša Zgojznik razložila, zakaj so obljubo »zadnjič« enkrat že izrekli. »Eden in edini cilj« akcije je po njenem mnenju dolgoročnost.
»Tradicija čistilnih akcij je sicer uspešna, a pri okolju in odpadkih moramo narediti korak naprej.« Organizatorji so zato tokrat lokalne skupnosti in skupine pozvali, da razmislijo, kaj še lahko naredijo za čistejše okolje. Zvrstile se bodo številne ozaveščevalne aktivnosti, na dan akcije bodo udeleženci sadili drevesa, čistili invazivne rastline, barvali klopi in podobno.
K letošnji Očistimo Slovenijo je pristopilo 70 odstotkov občin. Posebno zagnane so občine in skupine na Obali – tam bo hkrati potekala akcija Čista obala –, v Slovenskih Konjicah, Radovljici in Ljubljani. Povabilo pa so prezrli v Kranju, Velenju in Grosupljem. Klemen Belhar, sovodja lokalne koordinacije to pripisuje apatičnosti lokalnih oblasti, ki vodi tudi v apatičnost ljudi za sodelovanje v takšnih pobudah.
Vseeno Ekologi brez meja tudi prebivalce občin, ki se niso vključile v akcijo, vabijo k čiščenju okolice in popisu divjih odlagališč v njihovem kraju. Register divjih odlagališč, ki je nastal leta 2012, se namreč še osvežuje. Po zadnjih podatkih je v njem 10.047 črnih točk. Očiščena je bila tretjina vseh vpisanih odlagališč, prav toliko je bilo pregledanih, za dve tretjini podatkov ni.
Najslabše je stanje v gozdovih, saj so lokacije tam pogosto odročne in skrite, pove vodja popisa Jaka Kranjc. Na neočiščenih odlagališčih prevladujejo gradbeni odpadki, teh je več kot 40 odstotkov. »Opazen je napredek glede na prejšnje stanje, a ta odlagališča ostajajo, ker med akcijami niso očiščena [tako bo tudi tokrat, saj so odpadki na njih pogosto težki in včasih tudi nevarni, prav tako udeleženci ne bodo čistili jam] in so med najbolj živimi.« Največja težava po besedah Klemna Belharja je nepobrana embalaža, večinoma gre za razpršene odpadke ob cestah, na zbirališčih, ob mestnih sprehajalnih poteh. Čiščenje bo letos osredotočeno nanjo, zato ni mogoče pričakovati »izjemno visokih številk o tonah zbranih odpadkov, a bo očiščeno precej veliko območje Slovenije«, napoveduje.
Posebno pozornost so popisovalci namenili odpadkom v, na in ob sladkih tekočih in stoječih vodah. V ločenem popisu so ugotovili, da tudi v teh primerih prevladujejo gradbeni odpadki, po številu kosov pa plastika, kar je še en dokaz, da so naše reke vir odpadkov v morju.
Na svetovni ravni se je popis divjih odlagališč šele dobro začel. Znanih je okoli 60.000 lokacij v 132 državah. Povsod izstopa ena stvar, poudarja Kranjc: »Na štirih od petih odlagališč so plastični odpadki, kar kaže na to, da je plastika problem, ki ga je treba urgentno nasloviti, ne le zaradi morij in rek, ampak tudi zaradi težav na kopnem.«
K čistilni akciji lahko pristopite s prijavo na spletni strani Ocistimo.si, tam boste dobili tudi vse informacije o poteku aktivnosti na dan čiščenja v vašem kraju.
Letos bo odpadke na ta dan v mednarodni pobudi Očistimo svet pobiralo še 150 držav. Slovenija s 14-odstotki vsega prebivalstva, ki so čistili divja odlagališča leta 2012, še vedno velja za rekorderko, priročnik za učinkovito organizacijo akcije po vzoru slovenske je bil preveden v več jezikov, zato ni razloga, da je zraven ne bi bilo tudi tokrat, je predsednica društva Urša Zgojznik razložila, zakaj so obljubo »zadnjič« enkrat že izrekli. »Eden in edini cilj« akcije je po njenem mnenju dolgoročnost.
V akciji je sodelovalo 70 odstotkov občin.
V registru je še 10.047 neočiščenih divjih odlagališč.
Več kot 40 odstotkov je gradbenih odpadkov.
Letos bo treba pobrati veliko plastične embalaže.
V registru je še 10.047 neočiščenih divjih odlagališč.
Več kot 40 odstotkov je gradbenih odpadkov.
Letos bo treba pobrati veliko plastične embalaže.
»Tradicija čistilnih akcij je sicer uspešna, a pri okolju in odpadkih moramo narediti korak naprej.« Organizatorji so zato tokrat lokalne skupnosti in skupine pozvali, da razmislijo, kaj še lahko naredijo za čistejše okolje. Zvrstile se bodo številne ozaveščevalne aktivnosti, na dan akcije bodo udeleženci sadili drevesa, čistili invazivne rastline, barvali klopi in podobno.
Organizacijski odbor Očistimo Slovenijo. Foto: Roman Šipić
Najslabše stanje v gozdovih
K letošnji Očistimo Slovenijo je pristopilo 70 odstotkov občin. Posebno zagnane so občine in skupine na Obali – tam bo hkrati potekala akcija Čista obala –, v Slovenskih Konjicah, Radovljici in Ljubljani. Povabilo pa so prezrli v Kranju, Velenju in Grosupljem. Klemen Belhar, sovodja lokalne koordinacije to pripisuje apatičnosti lokalnih oblasti, ki vodi tudi v apatičnost ljudi za sodelovanje v takšnih pobudah.
Vseeno Ekologi brez meja tudi prebivalce občin, ki se niso vključile v akcijo, vabijo k čiščenju okolice in popisu divjih odlagališč v njihovem kraju. Register divjih odlagališč, ki je nastal leta 2012, se namreč še osvežuje. Po zadnjih podatkih je v njem 10.047 črnih točk. Očiščena je bila tretjina vseh vpisanih odlagališč, prav toliko je bilo pregledanih, za dve tretjini podatkov ni.
Najslabše je stanje v gozdovih, saj so lokacije tam pogosto odročne in skrite, pove vodja popisa Jaka Kranjc. Na neočiščenih odlagališčih prevladujejo gradbeni odpadki, teh je več kot 40 odstotkov. »Opazen je napredek glede na prejšnje stanje, a ta odlagališča ostajajo, ker med akcijami niso očiščena [tako bo tudi tokrat, saj so odpadki na njih pogosto težki in včasih tudi nevarni, prav tako udeleženci ne bodo čistili jam] in so med najbolj živimi.« Največja težava po besedah Klemna Belharja je nepobrana embalaža, večinoma gre za razpršene odpadke ob cestah, na zbirališčih, ob mestnih sprehajalnih poteh. Čiščenje bo letos osredotočeno nanjo, zato ni mogoče pričakovati »izjemno visokih številk o tonah zbranih odpadkov, a bo očiščeno precej veliko območje Slovenije«, napoveduje.
Plastika nas povezuje
Posebno pozornost so popisovalci namenili odpadkom v, na in ob sladkih tekočih in stoječih vodah. V ločenem popisu so ugotovili, da tudi v teh primerih prevladujejo gradbeni odpadki, po številu kosov pa plastika, kar je še en dokaz, da so naše reke vir odpadkov v morju.
Prostovoljci bodo dobili vrečke, v katere bodo pobirali ločene frakcije odpadkov. Foto: Roman Šipić
Na svetovni ravni se je popis divjih odlagališč šele dobro začel. Znanih je okoli 60.000 lokacij v 132 državah. Povsod izstopa ena stvar, poudarja Kranjc: »Na štirih od petih odlagališč so plastični odpadki, kar kaže na to, da je plastika problem, ki ga je treba urgentno nasloviti, ne le zaradi morij in rek, ampak tudi zaradi težav na kopnem.«
K čistilni akciji lahko pristopite s prijavo na spletni strani Ocistimo.si, tam boste dobili tudi vse informacije o poteku aktivnosti na dan čiščenja v vašem kraju.
