Pozeba ponekod pobrala ves pridelek sadja
V Kmetijsko-gozdarski zbornici pričakujejo nujno pomoč, saj še lanskega pridelka ne morejo prodati, letos ga pa ne bo.
Odpri galerijo
Škoda je ogromna, zato sadjarji pričakujejo hitro pomoč. FOTO Blaž Samec/Delo
Prve ocene svetovalne službe Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) kažejo, da so za april izjemno nizke temperature zadnje dni prizadele vse sadne vrste po vsej državi. Prizadeti so tudi vinogradi, oljke in zelenjava. Ponekod je pozeba po ocenah vzela ves pridelek sadja. KGZS poziva državo k takojšnji pomoči in predlaga več načinov pomoči.
»Sadjarji se še nikoli do zdaj nismo znašli v tako zelo hudi situaciji. Na eni strani imamo za ta čas še polne hladilnice lanskih jabolk in hrušk, ki jih zelo težko prodajamo, na drugi strani pa že v začetku aprila tako rekoč prazne sadovnjake zaradi pozebe,« je dramatične razmere v sadjarstvu po zadnji pozebi na današnji spletni novinarski konferenci KGZS povzel predsednik odbora za sadjarstvo pri KGZS Boris Orešek.
Prve ocene s terena, ki so jih danes predstavili zaposleni v kmetijsko-gozdarskih zavodih po Sloveniji, kažejo na zelo veliko prizadetost sadnega drevja po pozebi, se pa kaže tudi manjša prizadetost na posameznih legah. Škodo so povzročili izjemno nizke temperature in dolgo trajanje pozebe. Ta se je na Primorskem začela že marca, sicer pa ponekod po državi že v začetku tega tedna, a najhuje je bilo v nočeh na sredo in četrtek. Minus je bil ponekod tudi davi.
V sadovnjakih na območju mariborskega, celjskega in ptujskega zavoda je delež poškodovanih cvetov jablan in hrušk od 50- do 70-odstoten, delež poškodovanih cvetov breskev, sliv, marelic in višenj pa od 60- do stoodstoten. Predvsem so jablane in hruške močno poškodovane na Goričkem, nekoliko boljše je stanje na desnem bregu Mure. V Pomurju se bojijo, da če se bodo nizke temperature nadaljevale, bo zmanjkalo vode za oroševanje.
Tudi na celotnem območju Primorske, ki ga pokriva novogoriški kmetijsko-gozdarski zavod, so se temperature ta teden spustile krepko pod ledišče, na območju Slovenske Istre celo do minus 6,5 stopinje Celzija, kar je prizadelo tudi zelenjavo v rastlinjakih, kjer so že posadili tudi plodovke.
Na območju novogoriškega zavoda so poškodovane in uničene tako rekoč vse sadne vrste, ocenjena poškodovanost je večinoma od 80- do stoodstotna, je povedal področni strokovnjak Vasja Juretič, ki ocenjuje, da bo tudi pri oljkah škoda velika, se pa ta za zdaj še ne kaže.
»Trenutne razmere kažejo na katastrofo,« je dogajanje na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja ocenila specialistka za sadjarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto Andreja Brence. Koščičarjev bo morda le peščica, bistveno manj bo letos jagodičevja, je dejala. Tudi Alenka Caf z ljubljanskega zavoda je opisala velike deleže poškodovanih nasadov in med drugim poudarila prizadetost ameriških borovnic, ki sicer prenašajo nizke temperature.
Nekaj pridelka so lahko rešili tisti sadjarji, ki so svoje nasade oroševali, deloma je ponekod pomagalo tudi kurjenje oziroma dimljenje. Pri tem je Brencetova poudarila, da so vsi ti ukrepi do določene mere učinkoviti, a imajo omejitve, ki so jih tokrat predstavljale predvsem izredno nizke temperature za ta čas, ki so se ponekod spustile tudi do okoli minus deset stopinj Celzija.
Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije so pri nas oroševalni sistemi urejeni na od 100 do 120 hektarih sadovnjakov, kar je manj kot tri odstotke vseh intenzivnih nasadov, je povedal koordinator javnih služb v sadjarstvu pri inštitutu Matej Stopar. Kmetijski svetovalci pa so v zvezi z vzpostavitvami oroševalnih sistemov, ki so se torej tudi tokrat izkazali za zelo učinkovito zaščito pri pozebi, opozorili na številne birokratske ovire pri uresničitvi tovrstnih naložb. Juretič pa je ob tem spomnil na težave z namakalnim sistemom Vogršček, ki je v fazi sanacije in trenutno ni v uporabi.
Predsednik KGZS Roman Žveglič se je zaradi nastalih kritičnih razmer v sadjarski panogi zavzel za takojšnjo pomoč države sadjarstvu. »Prej ko se bo vlada zavedala, da brez kmetijstva tudi hrane ne bo, lažje nam bo izpeljati spremembe in nujne prilagoditve,« je dejal Žveglič.
Na zbornici pripravljajo več predlogov, ki jih še usklajujejo, se je pa Žveglič med drugim zavzel za sprejetje interventnega zakona, pripravo katerega je kmetijsko ministrstvo že napovedalo. Po Žvegličevih besedah je nujno tudi sprejetje zakona o namakanju in oroševanju, ki bi poenostavil pridobivanje vseh dovoljenj, oroševanje pa je po Oreškovih besedah treba omogočiti na vseh območjih, kjer je na voljo dovolj vode.
Na KGZS zahtevajo tudi, da se vse sektorske pomoči kmetijstvu, ki jih upravičenci dobivajo v tem času zaradi epidemije covida-19, izvzamejo iz obdavčitve. Po oceni zbornice je treba razmisliti tudi o novih oblikah zavarovanj za katastrofične škode.
Za to, da sadjarstvo preživi naslednji dve leti, Orešek predlaga neposredno finančno pomoč za vse sadjarske kmetije in sadjarska podjetja za ohranitev pridelave, odpis nekaterih dajatev in najemnin, opustitve plačila vode, možnosti reprogramiranja posojil in odpravo administrativnih ovir pri neposredni prodaji ter še nekatere predloge.
Po pozebi, nevarnost katere letos glede na vremenske napovedi niti še ni minila, pa kmetijski svetovalci pridelovalcem svetujejo uporabo aminokislinskih pripravkov in pripravkov na osnovi alg za krepitev rastlin v skladu z navodili proizvajalcev pripravkov. A tudi to predstavlja razmeroma velik strošek, še opozarjajo na KGZS.
»Sadjarji se še nikoli do zdaj nismo znašli v tako zelo hudi situaciji. Na eni strani imamo za ta čas še polne hladilnice lanskih jabolk in hrušk, ki jih zelo težko prodajamo, na drugi strani pa že v začetku aprila tako rekoč prazne sadovnjake zaradi pozebe,« je dramatične razmere v sadjarstvu po zadnji pozebi na današnji spletni novinarski konferenci KGZS povzel predsednik odbora za sadjarstvo pri KGZS Boris Orešek.
Prve ocene s terena, ki so jih danes predstavili zaposleni v kmetijsko-gozdarskih zavodih po Sloveniji, kažejo na zelo veliko prizadetost sadnega drevja po pozebi, se pa kaže tudi manjša prizadetost na posameznih legah. Škodo so povzročili izjemno nizke temperature in dolgo trajanje pozebe. Ta se je na Primorskem začela že marca, sicer pa ponekod po državi že v začetku tega tedna, a najhuje je bilo v nočeh na sredo in četrtek. Minus je bil ponekod tudi davi.
V sadovnjakih na območju mariborskega, celjskega in ptujskega zavoda je delež poškodovanih cvetov jablan in hrušk od 50- do 70-odstoten, delež poškodovanih cvetov breskev, sliv, marelic in višenj pa od 60- do stoodstoten. Predvsem so jablane in hruške močno poškodovane na Goričkem, nekoliko boljše je stanje na desnem bregu Mure. V Pomurju se bojijo, da če se bodo nizke temperature nadaljevale, bo zmanjkalo vode za oroševanje.
Delno je pomagalo tudi kurjenje oziroma dimljenje. FOTO: Tadej Regent/Delo
Tudi na celotnem območju Primorske, ki ga pokriva novogoriški kmetijsko-gozdarski zavod, so se temperature ta teden spustile krepko pod ledišče, na območju Slovenske Istre celo do minus 6,5 stopinje Celzija, kar je prizadelo tudi zelenjavo v rastlinjakih, kjer so že posadili tudi plodovke.
Na območju novogoriškega zavoda so poškodovane in uničene tako rekoč vse sadne vrste, ocenjena poškodovanost je večinoma od 80- do stoodstotna, je povedal področni strokovnjak Vasja Juretič, ki ocenjuje, da bo tudi pri oljkah škoda velika, se pa ta za zdaj še ne kaže.
»Trenutne razmere kažejo na katastrofo,« je dogajanje na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja ocenila specialistka za sadjarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto Andreja Brence. Koščičarjev bo morda le peščica, bistveno manj bo letos jagodičevja, je dejala. Tudi Alenka Caf z ljubljanskega zavoda je opisala velike deleže poškodovanih nasadov in med drugim poudarila prizadetost ameriških borovnic, ki sicer prenašajo nizke temperature.
Oroševanje je pomagalo
Nekaj pridelka so lahko rešili tisti sadjarji, ki so svoje nasade oroševali, deloma je ponekod pomagalo tudi kurjenje oziroma dimljenje. Pri tem je Brencetova poudarila, da so vsi ti ukrepi do določene mere učinkoviti, a imajo omejitve, ki so jih tokrat predstavljale predvsem izredno nizke temperature za ta čas, ki so se ponekod spustile tudi do okoli minus deset stopinj Celzija.
Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije so pri nas oroševalni sistemi urejeni na od 100 do 120 hektarih sadovnjakov, kar je manj kot tri odstotke vseh intenzivnih nasadov, je povedal koordinator javnih služb v sadjarstvu pri inštitutu Matej Stopar. Kmetijski svetovalci pa so v zvezi z vzpostavitvami oroševalnih sistemov, ki so se torej tudi tokrat izkazali za zelo učinkovito zaščito pri pozebi, opozorili na številne birokratske ovire pri uresničitvi tovrstnih naložb. Juretič pa je ob tem spomnil na težave z namakalnim sistemom Vogršček, ki je v fazi sanacije in trenutno ni v uporabi.
Tudi vinogradi so poškodovani. FOTO: Pojbič Jože/Delo
Predsednik KGZS Roman Žveglič se je zaradi nastalih kritičnih razmer v sadjarski panogi zavzel za takojšnjo pomoč države sadjarstvu. »Prej ko se bo vlada zavedala, da brez kmetijstva tudi hrane ne bo, lažje nam bo izpeljati spremembe in nujne prilagoditve,« je dejal Žveglič.
Na zbornici pripravljajo več predlogov, ki jih še usklajujejo, se je pa Žveglič med drugim zavzel za sprejetje interventnega zakona, pripravo katerega je kmetijsko ministrstvo že napovedalo. Po Žvegličevih besedah je nujno tudi sprejetje zakona o namakanju in oroševanju, ki bi poenostavil pridobivanje vseh dovoljenj, oroševanje pa je po Oreškovih besedah treba omogočiti na vseh območjih, kjer je na voljo dovolj vode.
Na KGZS zahtevajo tudi, da se vse sektorske pomoči kmetijstvu, ki jih upravičenci dobivajo v tem času zaradi epidemije covida-19, izvzamejo iz obdavčitve. Po oceni zbornice je treba razmisliti tudi o novih oblikah zavarovanj za katastrofične škode.
Za to, da sadjarstvo preživi naslednji dve leti, Orešek predlaga neposredno finančno pomoč za vse sadjarske kmetije in sadjarska podjetja za ohranitev pridelave, odpis nekaterih dajatev in najemnin, opustitve plačila vode, možnosti reprogramiranja posojil in odpravo administrativnih ovir pri neposredni prodaji ter še nekatere predloge.
Po pozebi, nevarnost katere letos glede na vremenske napovedi niti še ni minila, pa kmetijski svetovalci pridelovalcem svetujejo uporabo aminokislinskih pripravkov in pripravkov na osnovi alg za krepitev rastlin v skladu z navodili proizvajalcev pripravkov. A tudi to predstavlja razmeroma velik strošek, še opozarjajo na KGZS.
