Tiskane izdaje
Ljubljana - Aretacija zakoncev Karner na avstrijskem Koroškem in razkritje njunega prekupčevanja s v športu prepovedanimi substancami sta Slovenijo spet povezala z dopingom, o katerem si je mogoče ustvariti nasprotujoči si podobi.
Poznavalci in skesanci govorijo, da črni trg prodaje dopinških preparatov pri nas cveti, uradna statistika pa kaže, da je delež poslov z nedovoljenimi snovmi v športu, glede na vsa kazniva dejanja s področja prepovedanih substanc, zanemarljiv - lani so jih obravnavali le dober odstotek.
Slovenska kazenska zakonodaja enači preprodajalce prepovedanih drog in prepovedanih snovi v športu, zato je za vse predpisana enaka kazen. Tako jim grozi od enega do deset let zapora, če pa je kaznivo dejanje storjeno v hudodelski združbi, lahko storilci za zapahi preživijo od pet do petnajst let.
Po policijski statistiki obravnavanih primerov in številu zaseženega blaga bi težko sklepali, da nelegalna trgovina dopinških snovi narašča. Lani je policija obravnavala 1876 kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog, od tega je bilo le 23 (predlani 32) primerov, ki se nanašajo na nedovoljene snovi v športu. Skupaj so zasegli 1037 mililitrov, 13,1 grama in 6861 tablet (predlani 24.081 mililitrov, 6,31 grama in 22.369 tablet), od tega je bilo največ anaboličnih androgenov. Večino odkrijejo na mejnih prehodih, po podatkih carinske uprave pa največ tovrstnega blaga prestrežejo na poti iz držav Zahodnega Balkana.
Kaj se uvršča med prepovedane snovi v športu, zakon ne določa posebej, se pa varuhi pregona pri tem ravnajo po zakonu o ratifikaciji mednarodne konvencije proti uporabi nedovoljenih snovi v športu. Na podlagi tega zakona Olimpijski komite Slovenije, Združenje športnih zvez in Nacionalna antidopinška komisija vsako leto obnovijo in po potrebi dopolnijo seznam prepovedanih snovi in postopkov, ki je objavljena tudi na spletni strani olimpijskega komiteja.
Znano je, da večina poslov poteka prek svetovnega spleta, zato lovke preiskave pogosto sežejo tudi čez državne meje in je dobro sodelovanje s tujimi policijami ključno. Pri odkrivanju slovenska policija sodeluje tako s carino kot s tržnim inšpektoratom. »Več sodelovanja je predvsem s carino, saj najde in odkrije veliko primerov uvoza nedovoljenih snovi v športu. Tu gre predvsem za najdbe na brniškem letališču in pri hitri pošti, ki prihaja iz tretjih držav. Druge inšpekcijske službe pa policija redno obvešča o svojih ugotovitvah,« je pojasnil Drago Menegalija, predstavnik policije s področja kriminalitete.
Dopinška transverzala skozi Slovenijo?
Svetovne raziskave kažejo, da je trg dopinga vreden več milijard evrov. Kako donosen pa je v športu, so izračunali pri svetovni protidopinški agenciji WADA. Generalni direktor David Howman trdi, da se vloženih sto dolarjev v prepovedane učinkovine uporabnikom vrne (skozi sponzorski denar, pogodbe, nagrade in javni denar v športu) v znesku od deset do 15.000 dolarjev.
Italijanski znanstvenik, nekdanji član protimafijskega direktorata in olimpijskega komiteja Alessandro Donati, ki se proti dopingu bojuje že 30 let, je pred leti v obsežni raziskavi prodaje dopinga v svetu ugotovil, da jo nadzoruje zelo dobro organizirani kriminal z mafijo na čelu. V trgovino naj bi bilo globoko vpletenih 70 držav iz Evrope, obeh Amerik, Kitajske in Azije ter Bližnjega vzhoda. Redno naj bi dopinške pripravke uživalo okrog dva odstotka prebivalcev, v ospredju pa so anabolni steroidi, EPO oziroma eritropoetin in rastni hormon. Donati meni, da pri dopingu ne gre za problem športa, temveč celotne družbe. Najbolj skrb vzbujajoče pa je, da so med velikimi potrošniki mladi. Poraba je manjša kot, denimo, pri kanabisu in amfetaminih, zato pa večja kot pri kokainu in heroinu.
Kriminalne združbe gredo naprej s časom in moderno tehnologijo. Večji del posla so že preselili na medmrežje. Če v Google vtipkate »anabolic steroids«, boste dobili 3,2 milijona zadetkov; pred desetletjem jih je bilo le 84.000 ... Ne glede na »ugodno« domačo statistiko je Slovenija v svetu na črnem dopinškem seznamu. Čez našo državo naj bi potekala celo ena pomembnih dopinških transverzal. Koliko prepovedanih učinkovin ostane na tej poti pri nas, ni znano, vsekakor pa v mednarodnih krogih velja, da je Slovenija za doping obljubljena dežela. Predvsem zaradi ohlapne zakonodaje. Poznavalci slovenskega trga vedo povedati, da se v številnih prodajalnah s športno prehrano lahko dobi pod pultom marsikaj za »močnejše mišice in večjo vzdržljivost«, kar je na črnem seznamu WADA. Največkrat je v ospredju zloraba v raznih fitnesih. Zelo pomembna je tudi spletna prodaja, ki je po podatkih Nacionalne dopinške komisije zelo močna. Zraslo pa naj bi tudi nekaj laboratorijev in garažnih pripravljalnic hrane za mišičnjake, o katerih smo doslej pisali le v povezavi s Kitajsko, Rusijo, Indijo, Tajsko, ZDA, Mehiko, Avstralijo, Švico, Dansko, Španijo, Grčijo in Nizozemsko.
Kaže, da se z dopinškimi mrežami v Sloveniji nihče posebno zavzeto ne ukvarja, ker podlaga za zakonodajo ni prepoved nedovoljenih sredstev v športu, ampak uživanje mamil (meja med osebno uporabo in prodaja). Bilo je že nekaj afer, povezanih z dopinškimi posli. Uradne razlage, kako globoko je s športom povezana prodaja EPO v celjski bolnišnici, še nismo prebrali. Razpleta ni doživela niti zgodba z italijanske strani, povezana z afero Puerto španskega zdravnika Eufemiana Fuentesa. Italijanski kolesar Michele Scarponi in nekdanji gorski kolesar iz zamejstva Aleksander Kalc sta rimskim preiskovalcem dopinških afer povedala, da je bilo eno izmed »skladišč« krvnega dopinga v Sloveniji, v kraju, 150 kilometrov od Trsta ... Nazadnje so kriminalisti spravili v predal tudi letošnji primer atletinje, ki je obtožila trenerja, da ji je vbrizgal prepovedani EPO, ker v nekvalificiranem slovenskem laboratoriju niso mogli določiti količine učinkovine.
