Sojenje v zadevi Balkanski bojevnik: dveh zgoščenk ne morejo »prebrati«

Ljubljana - Pred branjem dokazov italijanskih varnostnih organov se je s pričakovanim protestom obrambe nadaljevalo sojenje v zadevi Balkanski bojevnik.

Potem ko so se na prejšnji glavni obravnavi končali zagovori vseh 17 obtoženih, je senat ljubljanskih okrožnih sodnikov pod predsedstvom Gorazda Fabjančiča sklenil, da bodo proces nadaljevali z branjem listin italijanske operacije Loptica.

A se je zapletlo, saj so zagovorniki temu nasprotovali, češ da se ne ve, ali so italijanski policisti za tajne ukrepe sploh imeli potrebne zakonite odredbe.

Spomnimo, da je obramba že na začetku sojenja nasprotovala večini dokazov, ki so jih pridobili v tujini, saj da so bili pridobljeni v nasprotju s slovensko zakonodajo.

Senat je sklenil, da o zahtevah obrambe ne bo odločal takoj, temveč v nadaljevanju sojenja, in sicer o vsaki posebej. Luka Zajc iz Odvetniške družbe Čeferin, zagovornik prvoobtoženega Dragana Tošića, je sodišče opozoril, da je treba ugotoviti, ali so italijanski varnosti organi morebiti delali brez odredb, ki bi dovoljevale tajne prisluhe.

Predsednik sodnega senata je pojasnil, da so od tožilstva 9. maja (dan pred začetkom sojenja) dobili dodatno dokumentacijo na zgoščenkah z zvočnimi in videoposnetki. »Sklepam pa, da so na zgoščenkah tudi potrebne odredbe,« je sklenil. Nato se je na tožilstvo vsul plaz kritik. Zajc je pristavil še, da so v Srbiji sojenje ravno zaradi italijanskih dokazov prekinili.

Zagovorniki so se v en glas čudili, zakaj tožilstvo tudi njim ni predložilo teh dokazov. »Sodišče naj od tožilke zahteva, da nemudoma predloži prav vse dokaze,« je pozval odvetnik Gorazd Fišer, zagovornik Boštjana Kopčiča.

Obrambi se zdi nenavadno tudi, da je tožilstvo dobilo in sodišču poslalo gradivo italijanskih varnostnih organov, čeprav je zanj prosilo sodišče. Zanimalo jih je, kako se je znašlo na tožilstvu, in ne na sodišču.

Ko je do besede prišla tožilka Blanka Žgajnar, so stvari postale bolj jasne. Pojasnila je, da je sodišče že v fazi preiskave prek mednarodne pravne pomoči prosilo za določeno gradivo italijanske, srbske in urugvajske varnostne službe.

Nekaj dokumentacije so resda dobili, določeni dokazi pa so prišli šele po vložitvi obtožnice. Na očitke, zakaj je sodišču šele dan pred začetkom glavne obravnave poslala prej omenjene zgoščenke, pa je odgovorila: »Petega maja so italijanski tožilci poslali pet cedejev, ker je bil vmes konec tedna, jih je sodišče dobilo karseda hitro.«

Dodatne težave so nastale še zaradi nosilcev medijev, saj sta dve zgoščenki, kot kaže, pokvarjeni. Vsebine namreč ne morejo prebrati. O sojenju v Srbiji pa tožilka pravi, da očitki obrambe ne držijo - tam se bo sojenje normalno nadaljevalo konec junija.

Jutri obletnica aretacije

»Tožilstvo je torej na pamet nasprotovalo našim zahtevam o izločitvi dokazov, če še danes ne ve, ali so odredbe zakonite,« je odgovoril odvetnik Zajc in pristavil, da sicer verjame v dobro vero tožilstva.

Sklenil je, naj se ta dobra vera neha in naj se končno predložijo listinski dokazi. Spomnil je še, da bo ravno v sredo minilo leto dni, odkar so nekateri obtoženci v priporu.

Ostrejši je bil odvetnik Milan Krstić (zagovornik Ðemajlija Mandjuke), ki je prepričan, da je to še dokaz več, da ta postopek diktira policija, tožilstvo pa da je v to ujeto.

Senat je po krajšem premisleku o predlogih obrambe, naj tožilstvo predloži vse manjkajoče odredbe italijanskih varnostnih organov, sklenil, da morajo zagovorniki do danes dobiti kopije odredb, v najkrajšem možnem času pa naj tožilstvo predloži še prevode. Sojenje se bo zato nadaljevalo 2. junija in ne v četrtek, kot je bilo sprva predvideno.

Po koncu obravnave je tožilka Žgajnarjeva pojasnila, da bodo v roku, ki jim ga je naložilo sodišče, zagovornikom brez dvoma poslali odredbe v italijanskem jeziku. Koliko časa bo trajal njihov prevod, pa ni hotela ugibati.