Delova tema: nenavadne tožbe

V ZDA je mogoče tožiti vsakogar za vse, sicer pa niti Slovenija ni izjema pri bizarnih tožbenih zahtevkih.

Objavljeno
13. september 2011 22.34
Posodobljeno
14. september 2011 09.00
Iva Ropac, kronika
Iva Ropac, kronika

Ljubljana - Vse se je menda začelo z zdaj že legendarno tožbo proti korporaciji McDonald's zaradi prevroče kave. Potem ko je priletna Stella Liebeck pred skoraj dvema desetletjema dobila opekline tretje stopnje, ker se je polila z njihovo kavo, je od multinacionalke iztožila odškodnino.

Po njej so poimenovali tudi nagrade, ki jih na istoimenski spletni strani vsako leto podeljujejo za najbolj nenavadne (in pohlepne) tožbene zahtevke.

Mednje spada tožba nekega možaka, ki je (sicer neuspešno) tožil slavnega košarkarja Michaela Jordana, ker mu je ta menda tako podoben, da ga pogosto zamenjujejo zanj, zaradi česar zelo trpi.

Senator ameriške države Nebraska se je pred leti spravil celo nad Boga in ga tožil za vse slabo, kar se dogaja po svetu, po spletu pa kroži tudi zgodba o ženski, ki je dobila 780.000 dolarjev odškodnine, ker je v neki trgovini s pohištvom padla čez lastnega otroka in si zlomila gleženj.

»Saj ni res, pa je«

Mnoge izmed zgodb o bizarnih tožbah, ki jih najdemo na spletu, so (tako kot zadnja) menda izmišljene, a kljub temu velja rek, da je mogoče v Združenih državah Amerike tožiti »vsakogar za vse«. Da imamo tudi v Sloveniji nekaj nenavadnih tožbenih zahtevkov, ki bi jih lahko opremili z napisom »saj ni res, pa je«, potrjuje nekaj primerov.

Takšna je tožba, ki jo je pred leti sprožil možakar proti sosedom, s katerimi je že dlje časa sprt. Prepričan je bil, da so svojo greznico iz čiste hudobije na skrivaj izpraznili v njegovo. Sodniki bi tako, če nekoliko poenostavimo, ugotavljali, čigave fekalije so se znašle v njegovi greznici. Tožbeni zahtevek so zavrnili.

Tožbe zaradi 
konjev, krav, puranov

Sodišče je pred leti zavrnilo tudi tožbo rejca konj, ki je od drugih dveh rejcev zahteval odškodnino, ker je njegova tekmovalna kobila po parjenju z žrebcem tožencev poginila zaradi sepse.

Izvedenec veterinarske stroke je ugotovil, da je bil to splet nesrečnih okoliščin, ki se lahko zgodi vsakokrat ob naravnem pripustu.

Lastnik žrebca je lastniku kobile menda pred pripustitvijo to odsvetoval, ker je imel žrebec menda nenavadno velik spolni organ in se je silovito paril, kobila, ki ji je bila to prva spolna izkušnja, pa je bila »slabo razvita«, možno pa je, da je imela tudi prirojeno napako na rodilih.

Pred dobrim desetletjem je na sodišču potekalo sojenje, ki se ga je prijelo ime »goveja pravda«. Neki kmet je zaradi objave informacij o kazenski ovadbi proti njemu tožil dva novinarja, dva urednika in pet časopisnih hiš, ker so po njegovih trditvah zaradi poročanja njegove krave, ki so bile znane po rekordnih količinah mleka, začele dajati manj mleka.

Moški, ki se mu je med hojo mimo objekta, kjer je svoje (štete) dneve preživljalo 5000 puranov, v žrelo zapičilo puranje pero, je od rejca puranov zahteval odškodnino.

Po njegovem prepričanju se je pero izmuznilo skozi ventilacijske odprtine hleva, rejec pa je zanikal, da bi imeli njegovi golovrati ptiči kar koli opraviti z njegovo poškodbo, saj da očitki nimajo podlage v zakonih fizike. Sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Na sodišču tudi 
o brezah in krompirju

Zaradi gnile breze se je na sodišču znašel Zmago Jelinčič Plemeniti, ki ga možakar toži, ker je drevo, ki ga je na vrtu prvaka SNS na Tivolski cesti »napadla« goba, na začetku julija 2006 padlo na njegov službeni avtomobil, ko se je peljal mimo. Kako bo sodišče razsodilo, še ni znano, saj mora najprej ugotoviti, ali ni morda tožba vložena prepozno.

Zaradi 25 ton belgijskega krompirja, ki je namesto na prodajnih policah končal na smetišču, se je z domnevno nepravilnim prevozom te poljščine iz Belgije do Litije ukvarjalo tudi sodišče.

Avtoprevoznik in naročnik prevoza sta tožila drug drugega - prvi je zahteval plačilo prevoza od Belgije do Slovenije, naročnik krompirja pa je od prevoznika zahteval odškodnino, ker je krompir prišel na cilj zmrznjen in gnil.

Prhanje le čez dan

Sosedi v hiši dvojčku v okolici Ljubljane so na sodišču razčiščevali, kdaj se lahko eden od njih prha. Zakonca, lastnika enega dela dvojčka, sta trdila, da zaradi vibracij in hrupa, ki jih povzroča pretakanje vode in ki se slišijo iz sosedove kopalnice, ne moreta spati.

Ker se sosed menda posebno rad prha ponoči, tako rekoč ni noči, da ju ne bi zbudil. Zahtevala sta vsak po 15.000 evrov, spor pa so končali s poravnavo, in sicer z dogovorom, da se sosed ne bo več prhal zvečer in ponoči.

Zelo »ameriško« se bere tudi tožba ženske, ki je tožila Ljubljanske mlekarne in Poslovni sistem Mercator, ker ji je mleko, ki ga je najboljši sosed prodajal kot svojo blagovno znamko, med segrevanjem brizgnilo v obraz in po prsih in jo opeklo. Prvostopenjsko sodišče je njeno tožbo zavrnilo, zaradi pritožbe pa se z njo ukvarja višje sodišče.