V nadaljevanju preberite:

Med nedavnimi nasilnimi izgredi v Franciji se je pokazalo, kako globoke so družbene razpoke, kajti iz svojih lukenj so prilezli tudi številni militantni skrajni desničarji. Kako delujejo in poslujejo, preučuje Emmanuel Casajus, sociolog in raziskovalec v Laboratoriju za socialne in politične spremembe (LCSP) na univerzi Paris Diderot/Paris 7, ki je v pogovoru za Delo razmišljal o dinamiki na francoski skrajni desnici in o kulturnem boju, ki ga bijejo različne ekstremno desničarske ideološke šole in gibanja, na primer v zdaj že 124 let starem gibanju Action française, v katero se je infiltriral v letih 2015 in 2016.

Pred devetimi leti je napisal knjigo Le combat culturel: Images et actions chez les Identitaires (založba L'Harmattan), zdaj je njegova doktorska disertacija izšla v čisto sveži knjigi Style et violence dans l'extrême droite radicale (Éditions du Cerf). Tematika, ki jo preučuje, je obsežna, kajti med številnimi skrajnodesničarskimi skupinami in sekcijami obstaja mnogo razlik, nekatere zajemajo idejno iz krščanstva, druge iz poganstva, določene so poudarjeno antisemitske, druge usmerjene proti republiki, domala vse povezujejo protimigrantski sentimenti in obsesija za lastno nacijo, prenekatere še naklonjenost fašistični ideologiji. Na splošno je mogoče reči, da se v našem času krepijo, sploh od gibanja proti istospolnim porokam Manif pour tous (Protesti za vse), da so svoje pridali teroristični napadi pa da ekstremni nacionalisti vedno bolj verjamejo sami sebi.