Odprto pismo bodočemu »oblikovalcu« Ljubljane
Spoštovani bodoči podžupan, gospod Rok Žnidaršič, v kratkem boste od dolgoletnega podžupana prof. Janeza Koželja prevzeli pomembno in odgovorno vlogo usmerjevalca prostorskega razvoja mesta. Ker sistem lokalnih volitev omogoča le volitve županov, ne pa celotne ekipe, ki vodi mesto, meščani žal nismo imeli priložnosti spoznati vaše vizije razvoja Ljubljane. Zato vam želimo zastaviti nekaj vprašanj o vašem odnosu do mesta in projektov, ki jih napoveduje župan Zoran Janković v tem mandatu.
Prosimo vas, da javno odgovorite, kako si predstavljate svoje sodelovanje v mestni politiki, saj smo prepričani, da bodo vaši odgovori zanimali vse Ljubljančanke in Ljubljančane.
1. Župan Zoran Janković se po našem mnenju pogosto samovoljno odloča za projekte, ki pomembno vplivajo na mesto in življenje v njem, in pri njih vztraja, ne glede na strokovne kritike ali nasprotovanje občanov. Ali boste v primeru, da bodo sprejete odločitve v nasprotju z vašimi strokovnimi stališči, svoje pomisleke javnosti ustrezno predstavili?
2. Kaj menite o javnih arhitekturnih natečajih za vse večje projekte v mestu? So po vašem mnenju ti potrebni tudi za projekte zasebnih investitorjev? Ali naj mesto naroča projekte večjih preureditev javnih površin in objektov brez javnih arhitekturnih natečajev? Kaj menite o projektiranju nove stavbe železniške postaje – velikega arhitekturno in infrastrukturno pomembnega objekta, ki bo definiral percepcijo mesta – brez javnega arhitekturnega natečaja?
3. Ali se strinjate z oceno, da bo skorajšnja gradnja nove železniške postaje močno omejila možnosti nadaljnjega razvoja ljubljanskega železniškega vozlišča (LŽV), in to še preden je o njem dosežen dokončen družbeni konsenz in preden je rešen problem ureditve tovornega železniškega prometa (skozi mestno središče ali z obvoznimi progami mimo njega)? So za vas sprejemljive parcialne rešitve, ki se sprejemajo na podlagi lokacijskih preveritev na območju zazidalnega načrta za Potniški center Ljubljana (PCL), ne da bi bili opravljeni širša prostorsko-okoljska presoja in javna razprava v skladu z evropskimi in nacionalnimi pravnimi normami?
4. Kakšna je vaša vizija razvoja trajnostne mobilnosti in javnega potniškega prometa v Ljubljani? Kako bi se po vašem mestni javni promet intermodalno povezoval z medkrajevnim? Kakšna naj bi bila po vašem optimalna celostna rešitev za ljubljansko železniško vozlišče? Kakšen je vaš odnos do gradnje velikih novih garažnih hiš v mestnem središču in morebitne širitve obvoznice?
5. Kako bi se z vidika družbeno odgovorne arhitekture in urbanizma lotili urejanja socialnih, pravnih razmerij med uporabniki avtonomnih con (skvoti), okoliškim prebivalstvom in mestno politiko?
6. Kako naj mesto ravna s svojimi kulturnimi spomeniki? Kakšen je vaš odnos do projekta Bežigrajski športni park, ki ogroža Plečnikov stadion, dediščino državnega pomena? Se vam zdi sprejemljiva novogradnja, ki je uničila športni spomenik kopališče Ilirija, edini letni odprti bazen v centru mesta? Kakšno je vaše stališče o gradnji garažne hiše pod centralno tržnico, za katero bi bilo treba žrtvovati srednjeveško arheološko dediščino na tej lokaciji? Kako si predstavljate prihodnost Baragovega semenišča, usodo Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Križankah in spremembo namembnosti spomeniško zaščitene stare železniške postaje v hotel?
7. Kako naj se mesto loti reševanja stanovanjskega vprašanja? Ali je po vašem mnenju smiseln mestni stanovanjski sklad, ločen od republiškega? Ali menite, da bi mesto lahko brezplačno preneslo primerna zemljišča v njegovi lasti na stanovanjski sklad z namenom izgradnje čim večjega števila javnih neprofitnih stanovanj? Ali menite, da bi bilo treba graditi javna stanovanja tudi na lokacijah v neposredni bližini mestnega središča?
8. Kako razumete doktrino zgoščevanja mesta? Kako ocenjujete mnoge komercialne projekte, ki so se skladno s to doktrino zgradili v zadnjem desetletju, kot so na primer Center Šumi, Palais & Villa Schellenburg, Bellevue Living ter mnogi vila bloki? Kakšno je vaše mnenje o zgoščevanju mesta na območjih, ki so opredeljena kot naselbinska dediščina, ali na obstoječih zelenih površinah (na raščenem terenu) v sklopu celovito oblikovanih sosesk? Ali boste sledili projektu Vizije so 14 – spregledano? – urejanje urbaniziranih vasi, vilskih četrti in stanovanjskih sosesk v Ljubljani, ki je bil izdelan v okviru akcije Društva arhitektov Ljubljana v letu 2019? Kot ste nekje zapisali, se bomo morali navaditi, da se v mestu gradi, s čimer se je mogoče strinjati. Vprašanje pa je, kako in pod kakšnimi pogoji se novogradnje umeščajo v prostor, projektirajo in gradijo.
9. Kaj menite o izvedbi zbirnega kanalizacijskega kanala C0 preko ljubljanskega vodonosnika? Ali naj mesto zgradi sežigalnico odpadkov v slabo prevetreni Ljubljanski kotlini, čeprav zdravstvena in okoljska stroka temu utemeljeno nasprotujeta? Naj meščani o takih in podobnih projektih, ki usodno vplivajo na njihovo okolje, glasujejo na referendumu?
10. Ali menite, da bi bilo potrebno ponovno preveriti urbanistične pogoje OPN in v izdelavo OPPN- jev že v izhodišču dejavno vključiti javnost? Kakšen je vaš načelni odnos do načrtnega vključevanja javnosti v fazi priprave lokacijskih prostorskih preveritev in projektov?
V imenu LOM in Liste neodvisnih: doc. dr. Petja Grafenauer; prof. dr. Marko Juvan; Milan Kovač, u. d. i. a.; Martina Lipnik, u. d. i. a.; prof. dr. Rajko Muršič; Luka Počivalšek, Primož Bezjak, igralec; doc. dr. Tadej Troha; Arne Vehovar, u. d. i. a., ma/rca
