Državni tožilci o pritiskih obveščajo kolege v Svetu Evrope
Na Posvetovalni svet tožilcev pri Svetu Evrope so naslovili pismo, v katerem opisujejo premijerove posredne in neposredne pritiske.
Odpri galerijo
»V DDTS že dlje časa ugotavljamo izvajanje pritiskov na delo državnih tožilcev,« so državni tožilci napisali v pismu, ki ga pošiljajo Posvetovalnemu svetu tožilcev pri Svetu Evrope. FOTO: Francois Lenoir/ Reuters
Društvo državnih tožilcev Slovenije o neposrednih in posrednih pritiskih predsednika vlade obvešča CCPE pri Svetu Evrope
Društvo državnih tožilcev Slovenije (v nadaljevanju: DDTS), ki ga zastopa Mirjam Kline, vrhovna državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije, na podlagi vsebine določb Mnenja CCPE št. 13 (2018): »Neodvisnost, odgovornost in etičnost tožilcev« (v nadaljevanju: Mnenje) obvešča naslovni organ o številnih nedopustnih pritiskih in kršitvah določb Mnenja s strani predsednika vlade Republike Slovenije Janeza Janša na slovenske tožilce, ki jih izvaja neposredno ali preko njemu podrejenih medijev (televizije Nova24 in tednik Demokracija) ter se odražajo na ustavitvi imenovanj in napredovanj državnih tožilcev, žaljenju posameznih tožilcev s strani predsednika in drugih predstavnikov vlade RS, 30-odstotnem zmanjšanju plač med epidemijo covida-19 itd.
V DDTS že dlje časa ugotavljamo izvajanje pritiskov na delo državnih tožilcev. Neposredni povod za predmetno obvestilo, naslovljeno na CCPE, pa je ustavitev imenovanj državnih tožilcev, ki so bili skladno z vnaprej sprejetimi merili (tč. X Mnenja CCPE) na predvidena delovna mesta na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani in Vrhovnem državnem tožilstvu RS ter dveh evropskih tožilcev, delegiranih na EJT oz. EPPO.
Ministrstvo za pravosodje RS (v nadaljevanju MP) je na vlado RS septembra in oktobra 2020 posredovalo 10 predlogov za imenovanje državnih tožilcev. Običajno so vlade do sedaj o predlogu MP odločile v roku enega meseca, v tem primeru pa je vlada RS odločila o zgolj petih predlogih in imenovala tri okrajne državne tožilce, enega okrožnega državnega tožilca in eno vrhovno državno tožilko, medtem pa o petih predlogih vse do danes ni odločeno niti ni o tem nikakršnega obvestila. Dodati je še, da od dne 4. 1. 2021 na imenovanje čakata še dve okrajni državni tožilki, predvideni na delovni mesti na enem izmed Okrožnih državnih tožilstev.
Posebno skrb DDTS pa vzbuja v časniku Dnevnik z dne 20. 2. 2021 objavljen članek z naslovom »Janša z vso silo proti motečim tožilcem«, iz katerega izhaja, da je vlada RS zavrnila tudi predlog MP glede noveliranja Zakona o državnem tožilstvu (v nadaljevanju ZDT-1), ki bi na ustrezen način uredil status evropskih delegiranih tožilcev v Republiki Sloveniji. Vlada oziroma njen predsednik naj bi tako ravnal zaradi tega, ker sta se izbrana kandidata za delegirana tožilca v preteklosti zamerila stranki SDS in njenemu predsedniku Janezu Janšu. In sicer zaradi tega, ker je prvoizbrana tožilka pred leti sodelovala pri pripravi tožbe na podlagi Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) zoper Janeza Janšo. Drugi tožilec pa naj bi zavrgel kazensko ovadbo Javne agencije za varstvo konkurence zoper zasebno družbo, kar naj bi prav tako bilo v nasprotju z mnenjem oziroma pričakovanjem predsednika vlade RS.
S tovrstnim izogibanjem glede seznanitve je vlada RS diskreditirala oba državna tožilca, ki sta bila izbrana kot vrhunska strokovnjaka za delo pri EJT, kot tudi Državnotožilski svet, ki je izbor opravil.
Vendar pa zgoraj opisani pritiski, ki jih državni tožilci občutimo pri svojem delu s strani vlade RS niso omejeni le na imenovanje oziroma napredovanje posameznih tožilcev. Vlada RS je namreč kmalu po »prevzemu« oblasti pripravila t. i. protikoronske ukrepe (PKP1), med katere je vključila spremembo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju ter selektivno funkcionarjem (tudi tožilcem), ne pa sodnikom, ustavnim sodnikom in funkcionarjem lokalnih skupnosti, za 30 odstotkov znižala plačo, pri čemer pa tako znižanje plač ni bilo z ničimer utemeljeno ali obrazloženo.
Tovrsten ukrep je v direktnem nasprotju z Mnenjem o neodvisnosti, odgovornosti in etičnosti tožilcev z dne 23. 11. 2018, ki v
29. točki izrecno določa, da morajo biti tožilcem zagotovljena sredstva za preživljanje, primerljiva s sodniki, ki vključujejo ustrezno nagrajevanje, zagotavljanje njihove materialne neodvisnosti in zaščito, enako velja tudi za njihove družinske člane. Taka zaščita mora vključevati pravno in fizično zaščito življenja, zdravja in premoženja, prav tako pa tudi časti in ugleda, in sicer pred nasiljem, napadi ali pritiski, ter zagotavljati ustrezno državno zavarovanje.
V mesecu juliju 2020 je predsednik vlade RS na generalnega državnega tožilca Republike Slovenije naslovil pismo, ki ga je mogoče šteti kot pritisk predsednika izvršilne oblasti na samostojnost in avtonomnost državnega tožilstva. V pismu namreč predsednik vlade RS generalnemu tožilcu očita zanemarjanje zakonske vloge, pripisuje mu odgovornost za stopnjevanje spodbujanja k nasilju in za posledice, ki jih »organizirane grožnje s smrtjo, javno podpiranje takšnega početja in pasivnost organov« prinesejo. Pismo zaključi celo z grožnjo, da bo »za vsako morebitno žrtev organiziranih groženj s smrtjo neposredno odgovoren«. Iz predmetnega pisma izhajajo konkretna navodila predsednika vlade, katera ravnanja naj tožilstvo preganja, kar prav gotovo predstavlja poseg v delovanje tožilstva, izražanje je omalovažujoče do tožilstva kot institucije in tožilcev.
Uvodoma so bili omenjeni tudi pritiski na posamezne državne tožilce, ki jih predsednik vlade RS izvaja preko medijev, ki so mu neposredno podrejeni, in preko družabnega omrežja Twitter. Na portalu TV postaje Nova24ur (lastnik televizijske postaje je družba Nova hiša d. o. o., katere delni – 0,91 odstotka – lastnik je tudi predsednik vlade RS Janez Janša) so pogosto objavljeni članki, ki blatijo posamezne državne tožilce in njihove družine. Na družbenem omrežju Twitter predsednik objavlja kritike odločitev posameznih tožilcev. Kot primer izpostavljamo »tvit« predsednika vlade, ki je bil objavljen po tem, ko je tožilec zavrgel kazensko ovadbo zoper osumljene bančnike: »Sramota in kriminal. Tožilstvo neposredno ščiti sto milijonske kraje, preganja pa razredne sovražnike in kurje tatove. Vse te pokradene milijone pa odplačujemo vsi preko davkov in trošarin. Zato so plače in pokojnine nižje.«
V tem pismu smo omenili le nekaj eklatantnih kršitev, uperjenih v slovenske državne tožilce, pri čemer je poudariti, da ima po naši oceni povsem javno izražen gnev in prezir predsednika vlade RS do tožilske institucije in posameznih državnih tožilcev svoj izvor v odmevni kazenski zadevi »Patria«, v kateri je bil spoznan za krivega in je sodba postala pravnomočna, predsednik vlade pa je tudi začel prestajati 2-letno zaporno kazen (Ustavno sodišče RS je nato sodbo razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje, pregon v kazenski zadevi pa je tekom ponovljenega sojenja zastaral). Nadalje je bila, kot že omenjeno zgoraj, zoper predsednika vlade RS vložena tožba zaradi odvzema premoženja nezakonitega izvora, ki pa je bila kasneje zaradi razveljavitve nekaterih določb ZOPNI umaknjena.
Ob tem pa je nujno omeniti tudi, da je bila zoper predsednika vlade RS v letu 2020 s strani tožilstva vložena obtožnica zaradi uradno pregonljivega kaznivega dejanja in je torej slovenski premier tudi v tem času v kazenskem postopku.
Prepričani smo, da bi se prav zaradi navedenega predsednik vlade moral vzdržati izjav in dejanj, ki lahko pomenijo obliko nedopustnega pritiska na državno tožilstvo.
Ker torej ravnanje predsednika in posledično, zaradi njegove osrednje vloge, tudi slovenske vlade nasprotuje določbam I, II, III, IV, IX, X in XI Mnenja CCPE št.: 13 (2018), vas DDTS s tem pismom obvešča o kršitvah ter izraža pričakovanje glede hitrega in ustreznega odziva CCPE in Sveta Evrope.
Društvo državnih tožilcev Slovenije (v nadaljevanju: DDTS), ki ga zastopa Mirjam Kline, vrhovna državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije, na podlagi vsebine določb Mnenja CCPE št. 13 (2018): »Neodvisnost, odgovornost in etičnost tožilcev« (v nadaljevanju: Mnenje) obvešča naslovni organ o številnih nedopustnih pritiskih in kršitvah določb Mnenja s strani predsednika vlade Republike Slovenije Janeza Janša na slovenske tožilce, ki jih izvaja neposredno ali preko njemu podrejenih medijev (televizije Nova24 in tednik Demokracija) ter se odražajo na ustavitvi imenovanj in napredovanj državnih tožilcev, žaljenju posameznih tožilcev s strani predsednika in drugih predstavnikov vlade RS, 30-odstotnem zmanjšanju plač med epidemijo covida-19 itd.
V DDTS že dlje časa ugotavljamo izvajanje pritiskov na delo državnih tožilcev. Neposredni povod za predmetno obvestilo, naslovljeno na CCPE, pa je ustavitev imenovanj državnih tožilcev, ki so bili skladno z vnaprej sprejetimi merili (tč. X Mnenja CCPE) na predvidena delovna mesta na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani in Vrhovnem državnem tožilstvu RS ter dveh evropskih tožilcev, delegiranih na EJT oz. EPPO.
Ministrstvo za pravosodje RS (v nadaljevanju MP) je na vlado RS septembra in oktobra 2020 posredovalo 10 predlogov za imenovanje državnih tožilcev. Običajno so vlade do sedaj o predlogu MP odločile v roku enega meseca, v tem primeru pa je vlada RS odločila o zgolj petih predlogih in imenovala tri okrajne državne tožilce, enega okrožnega državnega tožilca in eno vrhovno državno tožilko, medtem pa o petih predlogih vse do danes ni odločeno niti ni o tem nikakršnega obvestila. Dodati je še, da od dne 4. 1. 2021 na imenovanje čakata še dve okrajni državni tožilki, predvideni na delovni mesti na enem izmed Okrožnih državnih tožilstev.
Posebno skrb DDTS pa vzbuja v časniku Dnevnik z dne 20. 2. 2021 objavljen članek z naslovom »Janša z vso silo proti motečim tožilcem«, iz katerega izhaja, da je vlada RS zavrnila tudi predlog MP glede noveliranja Zakona o državnem tožilstvu (v nadaljevanju ZDT-1), ki bi na ustrezen način uredil status evropskih delegiranih tožilcev v Republiki Sloveniji. Vlada oziroma njen predsednik naj bi tako ravnal zaradi tega, ker sta se izbrana kandidata za delegirana tožilca v preteklosti zamerila stranki SDS in njenemu predsedniku Janezu Janšu. In sicer zaradi tega, ker je prvoizbrana tožilka pred leti sodelovala pri pripravi tožbe na podlagi Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) zoper Janeza Janšo. Drugi tožilec pa naj bi zavrgel kazensko ovadbo Javne agencije za varstvo konkurence zoper zasebno družbo, kar naj bi prav tako bilo v nasprotju z mnenjem oziroma pričakovanjem predsednika vlade RS.
S tovrstnim izogibanjem glede seznanitve je vlada RS diskreditirala oba državna tožilca, ki sta bila izbrana kot vrhunska strokovnjaka za delo pri EJT, kot tudi Državnotožilski svet, ki je izbor opravil.
Vendar pa zgoraj opisani pritiski, ki jih državni tožilci občutimo pri svojem delu s strani vlade RS niso omejeni le na imenovanje oziroma napredovanje posameznih tožilcev. Vlada RS je namreč kmalu po »prevzemu« oblasti pripravila t. i. protikoronske ukrepe (PKP1), med katere je vključila spremembo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju ter selektivno funkcionarjem (tudi tožilcem), ne pa sodnikom, ustavnim sodnikom in funkcionarjem lokalnih skupnosti, za 30 odstotkov znižala plačo, pri čemer pa tako znižanje plač ni bilo z ničimer utemeljeno ali obrazloženo.
Tovrsten ukrep je v direktnem nasprotju z Mnenjem o neodvisnosti, odgovornosti in etičnosti tožilcev z dne 23. 11. 2018, ki v
29. točki izrecno določa, da morajo biti tožilcem zagotovljena sredstva za preživljanje, primerljiva s sodniki, ki vključujejo ustrezno nagrajevanje, zagotavljanje njihove materialne neodvisnosti in zaščito, enako velja tudi za njihove družinske člane. Taka zaščita mora vključevati pravno in fizično zaščito življenja, zdravja in premoženja, prav tako pa tudi časti in ugleda, in sicer pred nasiljem, napadi ali pritiski, ter zagotavljati ustrezno državno zavarovanje.
V mesecu juliju 2020 je predsednik vlade RS na generalnega državnega tožilca Republike Slovenije naslovil pismo, ki ga je mogoče šteti kot pritisk predsednika izvršilne oblasti na samostojnost in avtonomnost državnega tožilstva. V pismu namreč predsednik vlade RS generalnemu tožilcu očita zanemarjanje zakonske vloge, pripisuje mu odgovornost za stopnjevanje spodbujanja k nasilju in za posledice, ki jih »organizirane grožnje s smrtjo, javno podpiranje takšnega početja in pasivnost organov« prinesejo. Pismo zaključi celo z grožnjo, da bo »za vsako morebitno žrtev organiziranih groženj s smrtjo neposredno odgovoren«. Iz predmetnega pisma izhajajo konkretna navodila predsednika vlade, katera ravnanja naj tožilstvo preganja, kar prav gotovo predstavlja poseg v delovanje tožilstva, izražanje je omalovažujoče do tožilstva kot institucije in tožilcev.
Uvodoma so bili omenjeni tudi pritiski na posamezne državne tožilce, ki jih predsednik vlade RS izvaja preko medijev, ki so mu neposredno podrejeni, in preko družabnega omrežja Twitter. Na portalu TV postaje Nova24ur (lastnik televizijske postaje je družba Nova hiša d. o. o., katere delni – 0,91 odstotka – lastnik je tudi predsednik vlade RS Janez Janša) so pogosto objavljeni članki, ki blatijo posamezne državne tožilce in njihove družine. Na družbenem omrežju Twitter predsednik objavlja kritike odločitev posameznih tožilcev. Kot primer izpostavljamo »tvit« predsednika vlade, ki je bil objavljen po tem, ko je tožilec zavrgel kazensko ovadbo zoper osumljene bančnike: »Sramota in kriminal. Tožilstvo neposredno ščiti sto milijonske kraje, preganja pa razredne sovražnike in kurje tatove. Vse te pokradene milijone pa odplačujemo vsi preko davkov in trošarin. Zato so plače in pokojnine nižje.«
V tem pismu smo omenili le nekaj eklatantnih kršitev, uperjenih v slovenske državne tožilce, pri čemer je poudariti, da ima po naši oceni povsem javno izražen gnev in prezir predsednika vlade RS do tožilske institucije in posameznih državnih tožilcev svoj izvor v odmevni kazenski zadevi »Patria«, v kateri je bil spoznan za krivega in je sodba postala pravnomočna, predsednik vlade pa je tudi začel prestajati 2-letno zaporno kazen (Ustavno sodišče RS je nato sodbo razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje, pregon v kazenski zadevi pa je tekom ponovljenega sojenja zastaral). Nadalje je bila, kot že omenjeno zgoraj, zoper predsednika vlade RS vložena tožba zaradi odvzema premoženja nezakonitega izvora, ki pa je bila kasneje zaradi razveljavitve nekaterih določb ZOPNI umaknjena.
Ob tem pa je nujno omeniti tudi, da je bila zoper predsednika vlade RS v letu 2020 s strani tožilstva vložena obtožnica zaradi uradno pregonljivega kaznivega dejanja in je torej slovenski premier tudi v tem času v kazenskem postopku.
Prepričani smo, da bi se prav zaradi navedenega predsednik vlade moral vzdržati izjav in dejanj, ki lahko pomenijo obliko nedopustnega pritiska na državno tožilstvo.
Ker torej ravnanje predsednika in posledično, zaradi njegove osrednje vloge, tudi slovenske vlade nasprotuje določbam I, II, III, IV, IX, X in XI Mnenja CCPE št.: 13 (2018), vas DDTS s tem pismom obvešča o kršitvah ter izraža pričakovanje glede hitrega in ustreznega odziva CCPE in Sveta Evrope.
