Tiskane izdaje
»Ni vedno tako resen, mrk, discipliniran. Zna biti fakin. Predobro ga poznam, da bi mi spletel nekaj, o čemer ne bi nič vedel. Vse imam pod nadzorom, tudi takrat, ko se zdi, da so mi ušle vajeti iz rok.« Tako je Zlatko Zahovič pred leti opisal Darka Milaniča, svojega prijatelja, sodelavca in dolgoletnega soborca na najslovitejših nogometnih »odrih« po vsem svetu. »Zlatko dela odlično. Dobro ve, kaj mora storiti,« na vsako vprašanje o tem, kaj Zahovič pravi ali misli, odgovarja trener.
Zgodba o Zlatku in Darku, zmagovitem mariborskem nogometnem dvojcu, je zgodba o tem, kako pomembno je medsebojno spoštovanje in zaupanje, o tem, kako odkrito prijateljstvo, ki se v poslu navadno ne izide, lahko v najbolj izostreni konkurenci prinese več – te ponese na raven višje, hitreje in močneje.
Začelo se je v Beogradu pred skoraj četrt stoletja. »Prišel sem iz majhnega mesta, se znašel med jastrebi, med ljudmi, ki so stremeli k uspehu, med ljudmi, ki so si drznili prestopiti meje, da bi uresničili svoje sanje. Potreboval sem nekoga, ki bi me ščitil, me vodil in uvajal v drugačni, zahtevnejši in bolj tekmovalen svet. Za Darka sem bil kot mlajši brat. On je bil moj dobri duh,« Zahovič ne pozablja, kdo mu je na začetku nogometne kariere, ko je veljal le za enega od nadarjenih nogometašev, odpiral vrata krutega, toda realnega življenja, v katerega je vstopal nedolžen, a odločen, da bo uspel. In se nazadnje v njem naučil več kot kjerkoli.
Novi mariborski zgodbi o uspehu, ki – to je treba priznati – v športnem merilu le ni enakovredna tisti izpred 12 let s prebojem v ligo prvakov, ni mogoče oporekati. Prva je sicer prinesla precej več milijonov evrov, toda tudi razkrila pohlep posameznikov, ki so klub z neodgovornim vodenjem skoraj pahnili na rob bankrota. Kako slovensko – nikomur, ki je klubu izpod Kalvarije povzročil dolgoletno kalvarijo, niso skrivili niti lasu.
NK Maribor je najbolj zdrav slovenski športni klub, v obdobju najhujše gospodarske krize je cvetoče podjetje, dolgove je spremenil v dobiček. Več deset ljudem je zagotovil službo in je reden plačnik, tudi mačehovski državi polni proračun. Na globalnem trgu je cenjena slovenska blagovna znamka. Sloveniji daje več kot ona njemu. NK Maribor je – in morda predvsem to – zgodba o ljudeh in slovenskem znanju, ki se je plemenitilo pri tistih, ki vedo in znajo več. Uspeh Maribora vsem, ki si še ne drznejo pokončno in samozavestno prestopiti meje, sporoča, da ni treba biti najboljši, da bi tekmovali z najboljšimi in jih tudi premagovali. Sporoča jim, da je svet odprt za vse, ki zaupajo v svoje delo in verjamejo v svoj izdelek. In mariborski »produkt« je pač nogomet. Je iskriv, ne izkrivlja resnice in je takšen, kakršnega je bilo mogoče videti v Glasgowu. Ni bil najboljši, a je bil srčen.
Zlatko in Darko nista pohlepna, a sta ambiciozna in rada zmagujeta. Sta trdoživi in močni osebnosti, na svoji koži sta izkusila, da je za vsak uspeh treba garati in si zaslužiti nagrado. Svojo, kot življenjsko eksistenco, sta si prislužila v tujini, kjer sta se utrdila. Nista imela ne botrov ne stricev ali tet. Mislita s svojo glavo in delata po svoji vesti, predvsem pa počneta to, kar najbolje znata. Očitno precej bolje kot drugi. Zlatko in Darko sta za slovensko gospodarsko in politično elito lahko vzor. A pozor: nogomet je lahko tudi hitro pokvarljiva roba!
