Tiskane izdaje
V zadnjih desetletjih je bilo na področju mesta in države narejenih – in plačanih – že veliko prometnih študij. Večina jih je obležala v predalih, njihovega učinka pa ni videti nikjer. Najverjetnejši izvajalec strokovnih podlag za Mrežo P+R zbirnih središč v regiji, podjetje Omega Consult, je že leta 2009 pripravilo strokovne podlage urejanja prometa v regiji, ki so RRA LUR stale 863.000 evrov (približno polovico so zagotovili iz sredstev EU). Študija je predlagala 38 lokacij za P+R v ljubljanski urbani regiji, izmed katerih so jih občine izbrale 23. Enajst lokacij za tovrstna parkirišča je že leta 2010 v svojem dolgoročnem občinskem prostorskem načrtu opredelila tudi MOL.
Na RRA LUR so se lotili novega projekta, v katerem bodo opredeljevali lokacije za P+R, na katerih naj bi se na javni promet preusmerili dnevni migranti. Pojasnjujejo, da je bil v strokovnih podlagah iz leta 2009 P+R le eden izmed predlaganih ukrepov. Novi projekt, Mreža P+R zbirnih središč, ki bo stal približno milijon evrov, pa »predstavlja izvedbo predlaganega ukrepa« iz teh podlag.
Dejstvo je, da se prometne razmere v glavnem mestu ne bodo izboljšale brez preusmeritve znatnega dela dnevnih migrantov, ki se vsak dan vozijo na delo ali v šolo, na javni promet – bodisi že v njihovih občinah bodisi na obrobju Ljubljane. A od vodstva občine že približno od leta 2008 poslušamo, kako bodo v Ljubljani z gradnjo parkirišč P+R na obrobju mesta uredili promet, preprečili zastoje in naredili glavno mesto do prebivalcev in obiskovalcev bolj prijazno.
V tem času je občina k P+R Dolgi most, ki obratuje že dobro desetletje, dodala tri nova parkirišča P+R. Najprej so uredili P+R v nakupovalnem središču na Rudniku, a so ga hitro, po le nekaj mesecih delovanja, zaprli, saj so ugotovili, da je lokacija precej neposrečena. Jeseni 2010 je začel delovati največji P+R v Stožicah, konec lanskega leta še eden na ljubljanskih Fužinah.
Oba nova P+R tako rekoč samevata, tudi v dneh, ko je javnih parkirnih mest zaradi kupov snega precej manj. Pri tem ni videti, da bi občino to kaj posebej skrbelo. Nobenih promocijskih aktivnosti ni, s katerimi bi si ti parkirišči prizadevala popularizirati, niti najbolj osnovne infrastrukture – usmerjevalnih tabel, ki bi na P+R voznike opozarjale že na obvoznici. Nerazumljivo je tudi, da občina vztraja pri dvojnih cenah (v primerjavi s tistimi na P+R Dolgi most), glede na to, da sta parkirni hiši dan za dnem prazni. Pri tem pogosto poslušamo, da bo P+R Stožice zaživel šele, ko (če) bo odprto nakupovalno središče, pri čemer se razkriva vsa zgrešenost logike občinskih načrtovalcev – bistvo P+R sta hitra povezanost z javnim prometom in cenovna dostopnost, ne pa trgovine. Je pa res, da bi bila praznina, ki zdaj zeva v stožiški parkirni hiši, ob odprtju trgovin manj opazna.
Očitno je nova študija s tega področja še kako potrebna, da ne bo tudi v prihodnje zgrešenih investicij na zgrešenih lokacijah. Le upamo pa lahko, da bodo tokrat rezultati vidni tudi v praksi.
Teorija in praksa
Očitno je nova študija o P+R parkiriščih še kako potrebna, da ne bo tudi v prihodnje zgrešenih investicij na zgrešenih lokacijah.
Objavljeno
27. februar 2013 16.51
Parkirišča v Ljubljani so zaradi kupov snega še vedno neuporabna
