Si predstavljate, da vašega najljubšega časnika ali revije ne bi bilo v kioskih, da bi vas na spletni strani pričakal napis, da »stran ne more biti prikazana«, ali da bi vas namesto informativne oddaje na televizorju pričakala tema? Najbrž ne. To, da v rokah držite časnik, ki vam poskuša vsak dan podati resnično, kakovostno, kredibilno in zaupanja vredno sliko države in sveta, v prihodnosti morda ne bo več tako samoumevno.
Gospodarska kriza, ki je udarila tudi po medijskem sektorju, varčevanje, vmešavanje politike, deformiran oglaševalski trg in številne lastniške akrobacije v medijih zadnja leta že terjajo svoj davek: socialni položaj novinarjev se iz dneva v dan poslabšuje, uredniška avtonomija izginja, mediji so v težavah, vse to pa nas oddaljuje od idealov, ki se jim je Slovenija zavezala z domačimi in mednarodnimi dokumenti.
Novinarji se ob svetovnem dnevu svobode medijev, ki je po prepričanju generalnega sekretarja OZN Ban Ki Muna podlaga, da lahko sploh govorimo o pravici do izražanja mnenj, zato obračajo na svoje resnične delodajalce: javnost. Zdaj bo stekel nekoliko zamrl dialog med javnostjo in novinarji, zavezanimi visokim profesionalnim standardom in etiki. Od javnosti ti pričakujejo le eno: podporo kakovostnemu novinarstvu in kakovostnim medijem.
Zavedanje javnosti, da je odlično novinarstvo eden ključnih stebrov razvoja družbe, še posebno tiste, v kateri odpovedujejo vsi nadzorni mehanizmi – in to je slika Slovenije –, je pomembno. Samo vprašati se je treba, ali bo družba napredovala z dobrimi in zaupanja vrednimi novinarskimi zgodbami ali pa za razvoj zadostujejo brezplačniški zmazki, senzacionalistična trobila in navijaški politični spletni mediji.
Odločitev se zdi preprosta. In je povsem v vaših rokah.