Merjenje življenja

Naših občutij, kako živimo, ne določajo zgolj merljive kategorije, pač pa kup drugih dejavnikov.

Objavljeno
26. junij 2011 21.06
Posodobljeno
26. junij 2011 21.06
Ali Žerdin, Sobotna priloga
Ali Žerdin, Sobotna priloga
Zgodovinopisje še ni končalo polemike. Čeprav na splošno velja, da je misel »Laž, prekleta laž, statistika« skoval Mark Twain, jo je ta nesebično pripisal britanskemu ministrskemu predsedniku Benjaminu Disraeliju. V Disraelijevih zbranih delih pa misli o statistiki kot najbolj prefinjeni obliki laganja niso odkrili. Medtem ko zgodovinarji iščejo korenine najbolj znanega citata o statistiki, velja dodati, da je svet brez statistike še precej bolj zlagan od sveta, ki ga opisuje statistika. Zakaj? Zato, ker je svet brez statistike svet še bolj varljivih osebnih vtisov.

Statistični podatki pravijo, da danes živimo bolje kot pred 20 leti. Ob naraščajočem pesimizmu se zdi, da gre za potegavščino, ki je posledica manipulacij s podatki. A vtisi so včasih paradoksalni. V mesecih pred osamosvojitvijo je nekdo dejal, da bomo v samostojni Sloveniji morda nekaj časa živeli slabše, nedvomno pa se bomo počutili bolje. Tako je tudi bilo. Nekako do leta 1993 so bili statistični podatki obupni, ljudi pa je še vedno gnal entuziazem. Potem so se statistični kazalci obrnili, entuziazem pa je začel plahneti. Leta 2008 so bili statistični podatki fenomenalni, posebnega navdušenja pa ni bilo. Leta 2011 so statistični podatki slabši kot leta 2008, več je tudi pesimizma. Naših občutij, kako živimo, ne določajo zgolj kategorije, ki so izmerljive, pač pa kup drugih dejavnikov.

Toda vrnimo se k statistiki. Neizpodbitno dejstvo je, da danes živimo dlje kot leta 1991. Ženske živijo pet let dlje, moški več kot šest let dlje. To ni slabo. V dveh desetletjih se je dramatično spremenila izobrazbena struktura prebivalstva. Leta 1991 je bil delež ljudi, ki so imeli zgolj dokončano osnovno šolo, še enkrat večji kot danes. Delež ljudi s fakultetno izobrazbo med aktivno populacijo je po podatkih statističnega urada danes skoraj še enkrat večji kot pred 20 leti. Dejstvo, da je aktivni del populacije danes občutno bolje izobražen kot pred dvema desetletjema, je morda najpomembnejši kapital države, ki ima resne težave z orientacijo. Ni pa statistika vsemogočna. Dejstva lahko izmeri, ne more pa pričarati pričakovanih učinkov boljše izobraženosti prebivalstva.