Med načrti in realnostjo

Slovenija je preteklo leto končala s približno 113.000 brezposelnimi, kar je visoka številka.

Objavljeno
05. februar 2012 19.05
Vesna Bertoncelj Popit, gospodarstvo
Vesna Bertoncelj Popit, gospodarstvo

Napovedi o tem, do kod se utegne povzpeti v prihodnjih dveh letih, so precej različne – od tistih, ki pričakujejo okoli 120.000 brezposelnih, do še bolj črnogledih, ki razmišljajo celo o številki 130.000 in več. V zimski napovedi gospodarskih gibanj pa je Umar napovedal, da bo povprečje leta 2013 (ne konec leta) 118.800 registriranih brezposelnih.

Stopnja registrirane brezposelnosti bi bila tako 12,8-odstotna, anketna po Mednarodni organizaciji za delo pa 8,8-odstotna. Katera napoved se bo uresničila, je težko reči, saj pravzaprav nihče ne zna niti zanesljivo napovedati prihodnje gospodarske rasti, od katere je odvisno novo zaposlovanje. Tu bi nam morda prav prišli napovedovalci usode iz kart, ki jih je iz dneva v dan več.

V minulih tednih so poslanci državnega zbora dvakrat glasovali o bodočem mandatarju slovenske vlade. Prvi je obljubljal gospodarsko rast, drugi je ugotavljal, da bo treba ustvariti nova delovna mesta. Ne prvi ne drugi pa nista podrobneje pojasnila, kako nameravata te cilje doseči. Izvoljeni mandatar in njegova koalicija sta v koalicijsko pogodbo med drugim zapisala, da bodo spodbujali zaposlovanje mladih in starejših. Kje bodo ti delali, pa niso povedali. Po drugi strani naj bi odločno varčevali v javnem sektorju, kar lahko pomeni manj zaposlenih.

Tako podjetja kot država bodo zagotovo poskušali varčevati na vseh koncih. Zato so pri svojih napovedih o morebitnem novem zaposlovanju vsi zelo previdni. Med podjetji, ki so jasno napovedala novo zaposlovanje, sta denimo novomeška Revoz in Krka. S tem pa je seznam tistih, ki na novo zaposlujejo, že bolj ali manj izčrpan. Tudi prostih delovnih mest je bilo že lani manj, nekateri pa med brezposelnimi niso našli delavcev želenih znanj in sposobnosti.

Umar napoveduje, da naj bi se zaposlenost zmanjševala zlasti v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih, trgovini in transportnih dejavnostih, povečevala pa naj bi se v nekaterih poslovnih storitvah. In če ne bo zaposlenih in rednih plač, seveda ne bo niti povpraševanja, niti prodaje in niti ne rasti – ne leta 2012, prav tako ne leta 2013 in v prihodnjih letih. Kakšno prihodnost torej pišejo Sloveniji?

V zadnjih letih je glavna podpora gospodarski rasti prihajala od izvoza. Zasebna poraba že nekaj četrtletij stagnira. Zelo skromno se povečuje državna poraba in tako naj bi bilo tudi v prihodnjih dveh letih. Še slabše je bilo v minulih četrtletjih z bruto investicijami in vprašanje je, ali ne bo moral Umar svoje napovedi za leto 2013 o štiriodstotni rasti bruto investicij popraviti oziroma znižati. Žal je tako, da lahko načrtovalci svoje načrte vselej kratko malo popravijo navzgor ali navzdol, vsi drugi pa smo v obeh primerih prisiljeni živeti realno življenje in z realno kupno močjo vsakega posameznika. Novo zaposlovanje načrtujeta Revoz in Krka, s tem pa je seznam že bolj ali manj izčrpan.