Konec je

Pritisk na predsednika vlade se stopnjuje. Pravzaprav je blizu vrelišča. Po predsedniku republike sta premierov odstop zahtevala tudi sveta koalicijskih strank LDS in Zares. In če se je dan prej Danilo Türk še zatekal v diplomatsko navdihnjen diskurz o »razpravi brez tabujev, v kateri nihče ne sme biti izvzet«, sta bila tako Gregor Golobič kot Katarina Kresal včeraj jasna: konec je. Konec je z vlado Boruta Pahorja, ker bo sicer konec s sedanjo levo sredino.

Pahor ni bil izrecno omenjen, a govor je pravzaprav samo o njem. Preostali dve koalicijski stranki pač ne moreta odstavljati predsednika tretje stranke, Pahorja. A tudi ko govorita o nujni temeljiti rekonstrukciji vlade, govorita najprej in predvsem o tem, da naj Pahor odide z mesta predsednika vlade. Edina, ki bi to lahko tudi dosegla, je stranka, iz katere premier prihaja: SD.

Zares je svoj ultimat – štirinajstdnevni rok za odgovor – naslovil na SD, ne na premiera. Tudi gesta, da so že zdaj dokončno odločili, da po tem roku nepreklicno zapustijo vlado, če ne bo pričakovanega odgovora, kaže, kako ostro so nastopili proti največji vladni stranki. Kajti prav ta je zdaj ključna.

Oster odziv dveh preostalih koalicijskih strank lahko razumemo kot reakcijo na ravnanje poslancev SD, ki so Pahorja ne glede na boleč referendumski neuspeh odločno podprli. Morda res niso imeli veliko druge izbire, kajti v stranki ni nikogar, ki bi kot izoblikovana in javno prepoznavna politična osebnost lahko takoj vskočil na njegovo mesto. Še verjetneje pa je njihova odločitev temeljila na upanju, da se bo sčasoma vse umirilo in pozabilo ter bo vse spet kot prej. A s to svojo odločitvijo so v nemogoč položaj postavili preostale koalicijske partnerje. Ko Pahor tone v javnem mnenju vse globlje, izgubljajo tudi vse koalicijske stranke.

Koalicije v bistvu ni več. Tri stranke, ki formalno še vztrajajo v vladi, so le še nekakšen v. d. vladne koalicije, začasna rešitev za vmesno obdobje štirinajstih dni, ko se bo stranka SD odločala, ali se bo odrekla svojemu predsedniku ali pa bo šla z njim na čelu na predčasne volitve. Kajti v resnici je to tisto, o čemer se mora odločiti. In mora se odločiti. Tudi če se ne bo, bo to jasna odločitev.