Tiskane izdaje
Podmladek stranke NSi in nekatera združenja so ta teden protestirala proti ilustraciji istospolne družine v otroški reviji Ciciban. Po njihovem mnenju se je vanj prikradla politična agitacija zagovornikov družinskega zakonika, zlorabil da je otroke, vodil neuravnoteženo politiko, »saj bi morala biti otroška revija popolnoma nevtralna«.
V teh očitkih se skriva več zgrešenih podmen. Najprej, denimo, ta, da se je revija pridružila kampanji zagovornikov družinskega zakonika. Kar protestniki prezrejo, je, da življenje in tudi uredniška politika Cicibana nista ustrojena po referendumski vročici, ampak da je sam poskus zavrnitve družinskega zakonika skregan z načeli in standardi civilizirane družbe, v kateri že živijo zelo različne družine.
Dozdevni greh revije je tudi ta, da svoja sporna načela vsiljuje otrokom. To je povezano z moralno paniko, ki zavlada, ko gre za najmlajše. V njej se vedno išče in navadno tudi najde potencialno zlo, ki naše malčke lahko spridi, jim vsili napačne vrednote. V primeru Cicibana je seveda zlo locirano v pripoved o istospolni družini. S tem prihajamo do tretje podmene nasprotnikov revije, da namreč ta stanja ne prikaže nevtralno. Kakšen pa naj bi bil nevtralni prikaz družine? Je takšna lahko le tradicionalna družina, medtem ko je ilustracija istospolnega starševstva eksces že sam po sebi?
Glavna napaka teh podmen – in kampanje proti zakoniku nasploh – je prepričanje, da o njem lahko enakovredno nizajo argumente njegovi zagovorniki in nasprotniki. A tu ne gre za situacijo, v kateri imajo oboji po svoje prav. Vsakdo ima lahko svoje mnenje, ne pa tudi prav.
Mnenje je doksa, je dogmatsko prepričanje, ki ni utemeljeno v razumu, ampak v partikularni, nereflektirani poziciji, ki jo določajo občutki in predsodki. In četudi mnenje deli večina, ni zato nič manj partikularno in ne-umno. Argument se od mnenja razlikuje po tem, da ne pripada zgolj subjektu, ki ga podaja, ampak ima občo veljavnost.
Pri nasprotnikih zakonika gre v najboljšem primeru za poskus racionalizacije slabo prikritih predsodkov in sovraštva, denimo, v obliki tez o nenaravnosti homoseksualcev ali apriorni superiornosti klasične oblike družine. Ob tem lahko opozorimo, da so se s podobnimi predsodki spopadale tudi ženske, ko so začele svoj boj za enakost.
Nerazumni odziv na sporno ilustracijo je po dobrodošlem naključju »pokomentirala« hollywoodska elita z Georgeom Clooneyjem in Bradom Pittom na čelu. V soboto je namreč uprizorila predstavo 8 po resničnem sodnem procesu, v katerem se homoseksualni pari borijo za pravico do poroke. Predstava lepo prikazuje, kaj je argument, kakšen domet ima mnenje oziroma zakaj življenja skupnosti ne moremo utemeljevati na predsodkih. Sodnik je odločil v prid tožnikom. S podobno razsodbo slovenskega ustavnega sodišča bi se tudi pri nas lahko izognili vdoru takšnih cicifujevskih predsodkov, sovraštva, predvsem pa ne-uma v javni prostor. Pri nasprotnikih zakonika gre v najboljšem primeru za poskus racionalizacije predsodkov in sovraštva.
