Izkušnje koprskih volitev

Koprske volitve so še enkrat pokazale, da volivci cenijo izpolnjene obljube, učinkovitost oblasti.

Objavljeno
11. julij 2011 20.11
Posodobljeno
11. julij 2011 20.17
Marko Pečauer, notranja politika
Marko Pečauer, notranja politika
Zaradi zapletov z nespoštovanjem odločbe ustavnega sodišča so v Mestni občini Koper lokalne volitve izvedli dobro leto pozneje kot v drugih slovenskih občinah.

Po spletu okoliščin, ko je politika na državni ravni zašla v globoko krizo in je vladna koalicija v razpadanju, parlamentarne večine pa ni več, se utegne pokazati, da so bile nedeljske koprske volitve tudi le pol leta pred novimi državnozborskimi volitvami.

Tako izid volitev v Kopru ne le da z enoletno zamudo kaže, kaj se dogaja s politiko na lokalni ravni, ampak nam morda pol leta vnaprej že napoveduje, kaj se utegne dogajati s politiko na državni ravni.

Prepričljiva in visoka zmaga župana Borisa Popoviča je gotovo najprej posledica specifičnih lokalnih razmer v Kopru pa tudi dosedanjega Popovičevega županovanja, ko je izpolnil veliko predvolilnih obljub, pa čeprav ne vedno po predpisani poti. V tem pogledu je velika podpora Popoviču primerljiva s podobnim uspehom ljubljanskega župana Zorana Jankovića ali mariborskega Franca Kanglerja, pa še nemalo drugih formalno neodvisnih županov, ki zaradi majhnosti svojih občin v splošni slovenski javnosti ne izstopajo toliko kot omenjena trojica.

Tako kot že siceršnje lanske lokalne volitve so tudi tokratne koprske še enkrat pokazale, da volivci cenijo izpolnjene obljube, učinkovitost oblasti. Najbolj, kar zamerijo politikom, je stavek: »Saj vem, kaj je narobe, ampak ne morem nič ukreniti.«

A premočna zmaga ne le Popoviča na županskih volitvah, ampak tudi njegove liste Koper je naš na volitvah v mestni svet, kaže na vse bolj razširjeno nezaupanje, ki ga volivci gojijo do uveljavljenih parlamentarnih političnih strank. Vsa velika nasprotja, ki se na državni ravni kažejo med parlamentarnimi strankami »levice« in »desnice«, pa tudi znotraj koalicije in opozicije, v koprskem mestnem svetu zbledijo, postanejo brezpredmetna, ko pa je med njimi le za enega svetnika razlike.

Nobena parlamentarna stranka jih nima več kot tri, pri tem da jih ima »neodvisna« koprska lista skoraj dve tretjini.

Čeprav je tudi ta trend že nekaj časa mogoče zaslediti na lokalnih volitvah, na državnozborskih pa se doslej ni uveljavil, se utegne zgoditi, da bo tokrat drugače. Na državnih volitvah volivci doslej niso imeli možnosti izbrati kaj podobnega, kot so »naše«, »neodvisne« liste.

Če se bo na prihodnjih volitvah ta možnost pojavila, če bodo torej na njih nastopile »podjetniške«, »županske« ali kako drugače »neodvisne« in deklarirano »apolitične« liste, se utegne tudi na državnozborskih volitvah odnos volivcev do »političnih« strank spremeniti. Čisto lahko se zgodi, da bodo doslej vodilne stranke z leve in desne skupaj pristale v opoziciji.

Še posebej, ker vse kaže na nizko udeležbo na prihodnjih volitvah. To je mogoče razbrati iz tako rekoč vseh javnomnenjskih anket zadnje mesece, ne glede na to, kdo jih opravlja in po kakšni metodologiji. Deleža teh, ki pravijo, da ne bi volili ali da ne vedo, koga bi volili, se skupaj bližata že polovici. Nizka udeležba je bila značilna tudi za nedeljske volitve v Kopru. Tudi to je lahko znamenje, kako bodo potekale volitve čez pol leta.

Če je seveda mogoče domnevati, da bodo jeseni res razpisane volitve in bodo enkrat konec tega leta ali januarja izvedene. Čisto možno pa je, da bodo vlada, premier in njegova stranka naredili vse, da predčasnih volitev ne bo. V tem primeru bodo izkušnje koprskih volitev pač prišle v poštev čez leto dni.