In kako naprej?
Je Slovenija leta 2019 postala boljša država, kot je bila?
Odpri galerijo
KARIKATURA: Marko Kočevar
Nekaj statističnih podatkov, zakaj 2019 vendarle ni bilo tako slabo leto. Čeprav je bila zaradi vremena kmetijska letina slabša od povprečja, so kmetje letos pridelali največ pšenice v zadnjih dvajsetih letih. Gospodarska rast je bila okoli poltretjega odstotka, kar sicer kaže na njeno umirjanje, a je še vedno nad evropskim povprečjem.
Seveda podatek sam po sebi ne pove ničesar, če ga ne postavimo v kontekst življenja ljudi: stopnja brezposelnosti je nižja od petih odstotkov in najnižja v tem desetletju. Plače so letos rasle, po podatkih statističnega urada so do jeseni zrasle nominalno za 4,3 odstotka, realno pa za 2,6 odstotka, kar nakazuje verjetno največjo rast plač v vsem iztekajočem se desetletju.
Ob bok temu lahko navedemo statistični podatek, da si je 73 odstotkov gospodinjstev finančno lahko privoščilo enotedenske počitnice zunaj doma, kar je največ, odkar statistični urad zbira te podatke. 2019 se bo zapisalo tudi kot rekordno turistično leto, čeprav so podatki znani le do septembra, ko je statistika naštela več kot pet milijonov prihodov turistov in 13 milijonov prenočitev.
Za digitalno desetletje dva pomembna podatka: imamo rekordno stopnjo izobrazbe – terciarno (univerzitetno ali visokošolsko) izobrazbo ima 42,7 odstotka prebivalcev med 30. in 34. letom, pri ženskah ta delež preseže 56 odstotkov – in najnižji odstotek prebivalcev v zgodovini, zgolj 13 odstotkov, ni še nikoli uporabilo interneta, kar 56 odstotkov pa jih je letos opravilo vsaj en spletni nakup.
Pa še en spodbuden podatek, ki je razveselil tudi direktorja statističnega urada: Slovenci smo svoje zadovoljstvo z medosebnimi odnosi na lestvici do deset letos ocenili z oceno 8,6, kar nas je poleg Avstrije in Malte uvrstilo prav na vrh zadovoljnih Evropejcev.
Ali je torej Slovenija na koncu leta boljša država, kot je bila na njegovem začetku? Naštete številke dajejo osnovo za dobro življenje, a ostale bodo le suhoparna statistika, če jih ne bomo znali izkoristiti za vzgon pri pametnem in smelem vodenju države za dobro vseh državljanov ob spopadih z izzivi v prihajajočem desetletju.
Leto 2020 bo v znamenju nakopičenih težav v zdravstvenem sistemu, potreb in izzivov starajočega se prebivalstva, razumevanja javne uprave kot servisa državljanov in upravičenih zahtev državljanov, da ima politika jasnejšo vizijo in sodobno gospodarsko-družbeno zgodbo …
Tako kot drugo se tudi tretje desetletje začenja s slabšanjem gospodarskega razpoloženja, ki je po podatkih statističnega urada trenutno na enakih ravneh kot leta 2014. V povprečju, ko pretehtamo zmage in izgube – zlasti osebni porazi in izgube imajo na naše dojemanje preteklega leta dosti močnejši vpliv kot zmage –, vseeno lahko rečemo, da je bilo 2019 dobro leto. A naj bo 2020 boljše leto, to vam, spoštovani bralci in bralke, iskreno želim.
Seveda podatek sam po sebi ne pove ničesar, če ga ne postavimo v kontekst življenja ljudi: stopnja brezposelnosti je nižja od petih odstotkov in najnižja v tem desetletju. Plače so letos rasle, po podatkih statističnega urada so do jeseni zrasle nominalno za 4,3 odstotka, realno pa za 2,6 odstotka, kar nakazuje verjetno največjo rast plač v vsem iztekajočem se desetletju.
Ob bok temu lahko navedemo statistični podatek, da si je 73 odstotkov gospodinjstev finančno lahko privoščilo enotedenske počitnice zunaj doma, kar je največ, odkar statistični urad zbira te podatke. 2019 se bo zapisalo tudi kot rekordno turistično leto, čeprav so podatki znani le do septembra, ko je statistika naštela več kot pet milijonov prihodov turistov in 13 milijonov prenočitev.
Za digitalno desetletje dva pomembna podatka: imamo rekordno stopnjo izobrazbe – terciarno (univerzitetno ali visokošolsko) izobrazbo ima 42,7 odstotka prebivalcev med 30. in 34. letom, pri ženskah ta delež preseže 56 odstotkov – in najnižji odstotek prebivalcev v zgodovini, zgolj 13 odstotkov, ni še nikoli uporabilo interneta, kar 56 odstotkov pa jih je letos opravilo vsaj en spletni nakup.
Pa še en spodbuden podatek, ki je razveselil tudi direktorja statističnega urada: Slovenci smo svoje zadovoljstvo z medosebnimi odnosi na lestvici do deset letos ocenili z oceno 8,6, kar nas je poleg Avstrije in Malte uvrstilo prav na vrh zadovoljnih Evropejcev.
Ali je torej Slovenija na koncu leta boljša država, kot je bila na njegovem začetku? Naštete številke dajejo osnovo za dobro življenje, a ostale bodo le suhoparna statistika, če jih ne bomo znali izkoristiti za vzgon pri pametnem in smelem vodenju države za dobro vseh državljanov ob spopadih z izzivi v prihajajočem desetletju.
Leto 2020 bo v znamenju nakopičenih težav v zdravstvenem sistemu, potreb in izzivov starajočega se prebivalstva, razumevanja javne uprave kot servisa državljanov in upravičenih zahtev državljanov, da ima politika jasnejšo vizijo in sodobno gospodarsko-družbeno zgodbo …
Tako kot drugo se tudi tretje desetletje začenja s slabšanjem gospodarskega razpoloženja, ki je po podatkih statističnega urada trenutno na enakih ravneh kot leta 2014. V povprečju, ko pretehtamo zmage in izgube – zlasti osebni porazi in izgube imajo na naše dojemanje preteklega leta dosti močnejši vpliv kot zmage –, vseeno lahko rečemo, da je bilo 2019 dobro leto. A naj bo 2020 boljše leto, to vam, spoštovani bralci in bralke, iskreno želim.
