Ekrani v ogledalu: Povečava

Pri Pro Plusu so preteklo soboto splavili novo polurno pogovorno oddajo, v kateri bodo, kot so oznanili, v središče »postavili aktualno temo tedna« in v studiu soočili »dva gosta, zagovornika in nasprotnika mnenj«, vse pa bodo začinili še s pogovori in prispevki s terena. Oddajo bodo vodili »prekaljeni, izkušeni, vodilni« novinarji, ki se na posamezno temo spoznajo, kar naj bi bila hkrati tudi njena dodana vrednost, češ da bodo od sogovornikov zahtevali »konkretne, jasne, nedvoumne odgovore«.

Prva oddaja je bila vse prej kot napovedano. Tema je bila gradnja šestega bloka Termoelektrarne ­Šoštanj (TEŠ), v studiu pa je novinarka Kristina Hacin soočila nekdanjo gospodarsko ministrico­ Darjo­ Radić in direktorja TEŠ Simona­ Tota. Ob koncu tedna, polnega mnogo aktualnejših zadev od TEŠ 6, so torej presodili, da bodo z Radićevo in s Totom pogrevali postane termoelektrične ocvirke. Pred uvodnim prispevkom je Hacinova zagotovila, da se bodo z vprašanji dvignili nad afero in politiko, nato pa so branjevko na ljubljanski tržnici jeli spraševati, kaj ji pomeni 1,3 milijarde evrov. Le kaj neki ji pomeni? Najbrž to, da jih do smrti ne bo videla, kot prav tako preostala dva milijona Slovencev.

Pa se je nato začelo soočenje »zagovornika [Tot] in nasprotnika [Radić] mnenj«, med katerim je »prekaljena, izkušena, vodilna« novinarka delovala pretežno nesuvereno. Če ne bi snovalci oddaje zagotovili, da jo bodo vodili tisti, ki se na posamezno temo spoznajo, bi bili prepričani, da o TEŠ 6 ne ve prav veliko. In najbrž bi bilo mogoče spregledati tudi njeno redno koketiranje s plonk ceglcem, če ne bi zamudila kopice priložnosti, da kot bojda dobro poučena novinarka Tota in Radićevo sooči 
z neprijetnimi­ ­vprašanji.

Ko je denimo Radićeva trdila, da bo TEŠ 6 najdražja termoelektrarna na svetu, je skladno s politiko oddaje (»konkretni, jasni, nedvoumni odgovori«) ni vprašala po konkretnih podatkih, ki bi tako trditev potrdili ali ovrgli, ampak je preprosto sprejela zlajnani spin ene strani. Ko je Tot pojasnjeval, da so pač že skoraj vse pogodbe podpisane, Radićeva pa je dejala, da jih je vedno mogoče prekiniti, ni dregnila v osir in Tota izzvala s poizvedbo o odpovednih klavzulah, Radićevo pa z njeno percepcijo posledic prekinitve že podpisanih pogodb v vrednosti več sto milijonov evrov.

Tega ni storila, ker to v resnici ni namen Povečave. Namen oddaje je soočiti »dva gosta, zagovornika in nasprotnika mnenj«, da bi utrdili med tednom (in prej) medijsko posredovane gospodarsko-politične konflikte. Oddaja je, skladno 
s konceptom Sveta na Kanalu A, namenjena zdraharstvu. Če bi hoteli narediti resno informativno pogovorno oddajo, je v vodenje ne bi predali novinarjem, ki se fotografirajo z rokami, prekrižanimi na prsih, češ, glejte, kako za**bani smo, potem pa v oddaji odkrivajo toplo vodo. Gostje Povečave se namreč ne znojijo zato, ker jih dobro informirani novinar z vprašanji postavi ob zid. Znojijo se zaradi ­studijskih luči.