Ekrani v ogledalu: Bobovnika za župana!

Predvolilna televizijska soočenja nas pogosto napravijo nemirne, ker voditelji ne znajo brzdati svojih gostov.

Objavljeno
21. marec 2012 18.47
Posodobljeno
21. marec 2012 20.00
Jela Krečič, kultura
Jela Krečič, kultura

Predvolilna televizijska soočenja nas pogosto napravijo nemirne, predvsem zato, ker voditelj ali voditeljica ne zna brzdati svojih gostov, ker jih nervozno prekinja, jim skače v besedo ali ne zna ustaviti njihove vneme pri prekinjanju in napadanju kolegov. Za predvolilno soočenje kandidatov za župana Ljubljane tega ni mogoče trditi. Prej nasprotno. Torkov prenos na nacionalki bi moral biti zgled tovrstnih političnih predstavitev kandidatov. Zasluge za to ima skoraj v celoti voditelj oddaje Slavko Bobovnik.

Redko smo namreč priča televizijskemu voditelju, ki je suveren, ki ve, kaj sprašuje, ki se zna vrniti k prvotnemu vprašanju ali problemu, od katerega je zataval bolj ali manj spreten sogovornik. Redko naletimo na novinarja, ki je strog, ki zna prekiniti dolgovezenje ali slepomišenje gosta, ne da bi bil ob tem žaljiv, neroden in s tem v zadrego spravljal gledalca. Tako je Bobovnik, denimo, predvsem Miho Jazbinška večkrat opozoril, naj ne skače v besedo, in po dveh opozorilih s kančkom hudomušnosti dejal: »Gospod Jazbinšek, to je zadnji opomin!« Jožefa Jarha je na primer blago pozval, naj se pri odgovarjanju vživi v vlogo župana in odgovarja s tega vidika. Sicer je pravično odmerjal čas vsem navzočim, ne glede na to, ali so prekaljeni politični mački ali novinci na sceni, pri tem pa spretno doziral tudi repliciranje, tako da je lahko z gosti obravnaval repertoar problematik, relevantnih za prebivalce Ljubljane, pa tudi Slovenije. Onemogočil je, da bi bilo soočenje poligon za napad prejšnjega župana Jankovića, po drugi strani pa mu je sam zastavljal neprijetna vprašanja.

Iz povedanega je razvidno, da je Bobovnikovo vešče vodenje spremljalo relevantno nizanje tem in problemov, pri čemer se je tudi neuk gledalec veliko naučil o marsičem – predvsem o tem, da stvari pogosto niso tako enostavne, kot se prikazujejo, denimo, pri zadevah, kjer župan nima jurisdikcije, ampak jo ima država; na primer pri obdavčitvi praznih stanovanj, ki naj bi jih bilo v prestolnici okoli trideset tisoč. Kandidati so torej morali odgovarjati na vrsto vprašanj, ki zadevajo prestolnico: od reševanja dolga ljubljanske občine, stanovanjske problematike, kanalizacije, urejanja poplavnih območij, prometa v jedru mesta do predlogov spodbude gospodarske rasti v mestu. Dotaknil se je tudi problemov kulturne dediščine, Plečnikovega stadiona in Plečnikove cerkve sv. Mihaela na Barju. Del oddaje je bil namenjen tudi vprašanju Metelkove mesta, in sicer se je v živo javil novinar, ki je o problematiki povprašal dva poznavalca scene, Vasjo Lebariča in Andreja Pezlja. Lahko omenimo, da so bili ti prispevki novinarsko neoporečno pripravljeni; torej nehujskaško, netendenciozno, z dovolj celovitim in kompleksnim prikazom problematike.

Če strnemo, Bobovnik je pokazal, da lahko mirno spremljamo in se še kaj naučimo tudi iz tako nehvaležnega ter pogosto neinspirativnega žanra, kot je predvolilno soočenje županskih kandidatov.

*** Nadomestne volitve županov, TV-oddaja, TV Slovenija 1, v sredo, 20. 3., ob 20. uri