Tiskane izdaje
Samo še milost kupca oziroma novega lastnika hiše lahko prepreči, da družina Vaskrsić iz Litije zaradi 124,38 evra dolga komunalnemu podjetju ne bo 16. marca izgubila strehe nad glavo. Večina – tako laične kot strokovne javnosti – se strinja, da gre za povsem nesorazmerno sankcijo, saj so zaradi tako rekoč drobiža dolga ob hišo.
Primer je postal medijsko tako vroč, da je o njem spregovoril celo Anton Panjan, predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča. Komentiranje sodnih odločb in sklepov namreč ni v navadi. In če so sodniki pri odločanju samostojni, je nekako razumljivo, da nadrejeni tega javno ne komentirajo.
Panjan je na novinarski konferenci o litijskem primeru razkril, da je dolžnik večkrat preprosto ignoriral sodno pošto in s tem tako rekoč dopustil, da je zadeva doživela najslabši možni konec. »Za nastalo situacijo dolžnik ne more kriviti drugih, ker je posledica njegovega ravnanja,« so med drugim zapisali višji sodniki, ki so o tej zadevi odločali trikrat.
Če gre razbrati med vrsticami, je predsednik sodišča hotel opozoriti na folkloro strank v raznih sporih, ki z zavlačevanjem postopka in neodzivom na sodno pisanje upajo, da bo zadeva utonila v pozabo oziroma si s tem kupujejo čas. Opozorilo je povsem na mestu. Toda v oči zbode dejstvo, da je bila družina Vaskrsić zaradi ignorance priporočenih pošiljk v modri ovojnici hudo kaznovana, medtem ko so na drugi strani obtoženci v kazenskih postopkih zaradi enakega manevra lahko celo nagrajeni.
Niso namreč osamljeni primeri, ko se je prav zaradi nenehnega zavlačevanja obtoženca postopek zanj končal ugodneje, kot bi se sicer. Pa to ne za kurje tatove, temveč za precej hujše kalibre. Včasih je v obrazložitvi sodbe v imenu ljudstva slišati celo, da »se obtoženca zaradi časovne oddaljenosti dogodka kaznuje mileje«. To ni nič drugega kot nagrada, čeprav se je izogibal postopku in izigraval sodišče.
V primeru izvršb je gospodar postopka upnik, sodišče le sledi njegovim predlogom. A zakaj strožje sankcije ne doletijo tudi tistih, ki se na vse kriplje izogibajo prihodu na sodišče? V kazenskih postopkih je gospodar postopka sodnik, ki je resda vezan na zakon, a je ta za neposlušne predvidel sankcije.
Brez dvoma je rakava rana celotne družbe, da se požvižga na avtoriteto sodišč. Tu pa se lahko obregnemo tudi ob predstavnike ljudstva, ki državljane pravzaprav z lastnim zgledom učijo neposlušnosti.
Medtem ko se je poslanec SDS Branko Marinič na vse pretege izogibal prejemu vabila na sodišče, se je njegov strankarski šef pred časom gladko požvižgal na pravnomočno sodbo o plačilu odškodnine. Pozivi o plačilu so naleteli na gluha ušesa, zato so mu znesek zarubili, a s precej milejšimi posledicami od tistih, ki so doletele družino iz Litije. Seveda, saj ni bil dolžan nekaj malega komunalnemu podjetju; v tem primeru bi mu po veljavnih pravilih verjetno trda predla.
