Tekma, ki je ni
S stališča posameznika je daleč najpomembneje, da se cepimo in se zaščitimo pred težjim potekom bolezni – za to so enako zanesljiva vsa registrirana cepiva.
Odpri galerijo
Cepljenje na Gospodarskem rastavišču. FOTO: Leon Vidic/Delo
Novembra lani sta prva dva proizvajalca cepiv proti covidu-19, Pfizer-Biontech in Moderna, objavila rezultate zaščitnega delovanja njunih mRNK cepiv proti okužbi s povzročiteljem covida-19. V obeh primerih je cepljenje z okoli 95-odstotno učinkovitostjo zaščitilo ljudi, ki predhodno še niso imeli stika z virusom sars-cov-2. Rezultat je bil nepričakovano visok in je vzbudil veliko navdušenja. Nato je decembra 2020 svoje rezultate objavil tudi proizvajalec AstraZeneca-Oxford – njegovo cepivo je zaščitilo pred okužbo z okoli 70-odstotno učinkovitostjo.
Objavljeni rezultati so v javnosti povzročili vtis, da je mRNK cepivo boljše od cepiva proizvajalca AstraZeneca. Zato se je marsikje začelo dogajati, da so ljudje odklanjali cepljenje z »astro« in čakali na »nemško cepivo«. A vtis, da se je smiselno cepiti le s cepivom mRNK, je napačen. Z osebnega stališča »uporabnika« cepiva so vsa cepiva povsem enakovredna, ker z enako zanesljivostjo ščitijo pred resnejšim zbolevanjem v primeru okužbe. Nedavna analiza več kot milijon cepljenih starostnikov na Škotskem (650.000 s cepivom Pfeizer in 490.000 s cepivom AstraZenece) je pokazala, da je že prvi odmerek cepiva zmanjšal tveganje za hospitalizacijo zaradi covida-19 za 85 odstotkov (Pfizer) oziroma za 94 odstotkov (AstraZeneca).
Vsa registrirana cepiva v EU (Moderna, Pfizer, AstraZeneca) vzbudijo enako dolgotrajno zaščito pred težjim potekom covida-19 (nad 90 odstotkov) – v tem med cepivi ni razlike. Zaščito povzroči cepljenje s tem, ko izzove nastanek dolgotrajnega spominskega T-celičnega odziva – ta pa prepreči, da bi se v primeru okužbe bolezen stopnjevala do težjih oblik covida-19.
S stališča posameznika je zato zelo pomembno, da se izognemo možnosti zbolevanja za covidom-19 s tem, da se čim prej cepimo in se tako izognemo tveganju za resen potek ali posledice covida-19. Vse dosedanje študije nastanka težjih oblik bolezni in hospitalizacij po izvedenih več milijonih cepljenj prepričljivo dokazujejo enakovredno in zelo visoko zaščitno delovanje vseh treh cepiv – nad 90 odstotkov. To pomeni, da je s stališča osebne koristi pomembno predvsem to, da se čim prej cepimo, saj obe vrsti sodobnih cepilnih tehnologij (mRNK in vektorska) povzročijo enako učinkovito imunsko zaščito, ki dolgoročno preprečuje nastanek težje oblike bolezni – in to ne le za različico virusa, proti kateri je namenjeno cepivo, ampak tudi proti drugim različicam virusa.
Med cepivi, ki so registrirana v EU, so razlike le v tem, kako visoko raven nevtralizacijskih (anti-RBD) protiteles nastane po cepljenju. Višja raven anti-RBD protiteles pomeni učinkovitejšo in daljšo zaščito pred okužbo ter pred prenašanjem okužbe na druge. To je učinek, ki ni tako pomemben za posameznika kot za omejevanje epidemije. V tem pogledu je najučinkovitejše cepivo proizvajalca Moderna, sledi cepivo proizvajalca Pfizer in cepivo proizvajalca AstraZeneca. Vendar cepljenje s katerimkoli od omenjenih cepiv omogoči nastanek precej višje ravni nevtralizacijskih protiteles kot »naravna« okužba.
Še pomembneje pa je, da cepljenje povzroči nastanek visokega nivoja protiteles pri vseh cepljenih ljudeh, medtem ko po preboleli bolezni, nastane ne le šibkejši, ampak tudi zelo raznovrsten imunski odziv – marsikateri prebolevnik razvije zelo malo zaščitnih protiteles in se kmalu po bolezni lahko okuži in prenaša okužbo naprej. S stališča epidemioloških koristi, to je omejevanja širjenja epidemije, se torej lahko precej bolj zanesemo na učinke cepljenja kot na učinke prebolevanja covida-19. Zato je priporočljivo cepiti tudi prebolevnike, pri čemer bi verjetno zadoščal en sam odmerek cepiva, saj je količina zaščitnih protiteles, ki nastane pri cepljenju prebolevnikov, zelo velika, deset do dvajsetkrat večja od količine po »normalnem« cepljenju. Nekatere študije kažejo, da tako velika količina protiteles zadošča celo za preprečevanje okužb z južnoafriško različico virusa.
S stališča posameznika je torej daleč najpomembneje, da se cepimo in se zaščitimo pred težjim potekom bolezni – to funkcijo z enako zanesljivostjo opravi katerokoli registrirano cepivo. S stališča preprečevanja širjenja epidemije pa bi bilo zaželeno, da bi cepiva tudi čim bolj preprečevala okužbo (naselitev virusa na sluznico) in prenašanje okužbe na druge ljudi – kar omogoča dovolj visok nivo anti-RBD protiteles. Dosedanja cepiva na osnovi mRNK (Moderna, Pfizer-Biontech, prihajajoči CureVac-Bayer) so v tem pogledu zelo učinkovita. Pri vektorskih cepivih (AstraZeneca, Johnson & Johnson) bo za podobno učinkovitost verjetno treba nekoliko optimizirati režim cepljenja – povečanje razmika med prvim in drugim odmerkom na dvanajst tednov je, na primer, pri cepivu proizvajalca AstraZeneca povečalo učinkovitost do ravni, primerljive s cepivi mRNK. Tudi rusko cepivo sputnik V je z uporabo dveh različnih vektorjev (enega v prvem odmerku in drugačnega v drugem odmerku) doseglo več kot 90-odstotno učinkovitost pri zaščiti pred okužbo.
Da je z nekaj optimizacije mogoče pri vseh omenjenih cepivih doseči enako dobre učinke cepljenja, je povsem pričakovano, saj vsa omenjena cepiva imunskemu sistemu »dostavijo« povsem enak virusni protein (protein bodice S). Zato ni logično, da bi nastajale velike razlike v učinkovitosti cepiv – s stališča zaščite pred težjim zbolevanjem jih že zdaj ni, za optimalne epidemiološke učinke (preprečevanje prenašanja okužbe) pa bo potrebno še nekaj optimizacij režimov cepljenj in seveda prilagajanje cepiv novim različicam virusov. Na srečo to pri novih cepilnih tehnologijah ni velik problem.
***
Alojz Ihan, dr. medicinskih znanosti, imunolog, pisatelj in publicist.
Prispevek je mnenje avtorja in ne odraža nujno stališč uredništva.
Objavljeni rezultati so v javnosti povzročili vtis, da je mRNK cepivo boljše od cepiva proizvajalca AstraZeneca. Zato se je marsikje začelo dogajati, da so ljudje odklanjali cepljenje z »astro« in čakali na »nemško cepivo«. A vtis, da se je smiselno cepiti le s cepivom mRNK, je napačen. Z osebnega stališča »uporabnika« cepiva so vsa cepiva povsem enakovredna, ker z enako zanesljivostjo ščitijo pred resnejšim zbolevanjem v primeru okužbe. Nedavna analiza več kot milijon cepljenih starostnikov na Škotskem (650.000 s cepivom Pfeizer in 490.000 s cepivom AstraZenece) je pokazala, da je že prvi odmerek cepiva zmanjšal tveganje za hospitalizacijo zaradi covida-19 za 85 odstotkov (Pfizer) oziroma za 94 odstotkov (AstraZeneca).
Vsa registrirana cepiva v EU (Moderna, Pfizer, AstraZeneca) vzbudijo enako dolgotrajno zaščito pred težjim potekom covida-19 (nad 90 odstotkov) – v tem med cepivi ni razlike. Zaščito povzroči cepljenje s tem, ko izzove nastanek dolgotrajnega spominskega T-celičnega odziva – ta pa prepreči, da bi se v primeru okužbe bolezen stopnjevala do težjih oblik covida-19.
S stališča posameznika je zato zelo pomembno, da se izognemo možnosti zbolevanja za covidom-19 s tem, da se čim prej cepimo in se tako izognemo tveganju za resen potek ali posledice covida-19. Vse dosedanje študije nastanka težjih oblik bolezni in hospitalizacij po izvedenih več milijonih cepljenj prepričljivo dokazujejo enakovredno in zelo visoko zaščitno delovanje vseh treh cepiv – nad 90 odstotkov. To pomeni, da je s stališča osebne koristi pomembno predvsem to, da se čim prej cepimo, saj obe vrsti sodobnih cepilnih tehnologij (mRNK in vektorska) povzročijo enako učinkovito imunsko zaščito, ki dolgoročno preprečuje nastanek težje oblike bolezni – in to ne le za različico virusa, proti kateri je namenjeno cepivo, ampak tudi proti drugim različicam virusa.
Med cepivi, ki so registrirana v EU, so razlike le v tem, kako visoko raven nevtralizacijskih (anti-RBD) protiteles nastane po cepljenju. Višja raven anti-RBD protiteles pomeni učinkovitejšo in daljšo zaščito pred okužbo ter pred prenašanjem okužbe na druge. To je učinek, ki ni tako pomemben za posameznika kot za omejevanje epidemije. V tem pogledu je najučinkovitejše cepivo proizvajalca Moderna, sledi cepivo proizvajalca Pfizer in cepivo proizvajalca AstraZeneca. Vendar cepljenje s katerimkoli od omenjenih cepiv omogoči nastanek precej višje ravni nevtralizacijskih protiteles kot »naravna« okužba.
Cepljenje na Gospodarskem rastavišču. FOTO: Leon Vidic/Delo
Še pomembneje pa je, da cepljenje povzroči nastanek visokega nivoja protiteles pri vseh cepljenih ljudeh, medtem ko po preboleli bolezni, nastane ne le šibkejši, ampak tudi zelo raznovrsten imunski odziv – marsikateri prebolevnik razvije zelo malo zaščitnih protiteles in se kmalu po bolezni lahko okuži in prenaša okužbo naprej. S stališča epidemioloških koristi, to je omejevanja širjenja epidemije, se torej lahko precej bolj zanesemo na učinke cepljenja kot na učinke prebolevanja covida-19. Zato je priporočljivo cepiti tudi prebolevnike, pri čemer bi verjetno zadoščal en sam odmerek cepiva, saj je količina zaščitnih protiteles, ki nastane pri cepljenju prebolevnikov, zelo velika, deset do dvajsetkrat večja od količine po »normalnem« cepljenju. Nekatere študije kažejo, da tako velika količina protiteles zadošča celo za preprečevanje okužb z južnoafriško različico virusa.
S stališča posameznika je torej daleč najpomembneje, da se cepimo in se zaščitimo pred težjim potekom bolezni – to funkcijo z enako zanesljivostjo opravi katerokoli registrirano cepivo. S stališča preprečevanja širjenja epidemije pa bi bilo zaželeno, da bi cepiva tudi čim bolj preprečevala okužbo (naselitev virusa na sluznico) in prenašanje okužbe na druge ljudi – kar omogoča dovolj visok nivo anti-RBD protiteles. Dosedanja cepiva na osnovi mRNK (Moderna, Pfizer-Biontech, prihajajoči CureVac-Bayer) so v tem pogledu zelo učinkovita. Pri vektorskih cepivih (AstraZeneca, Johnson & Johnson) bo za podobno učinkovitost verjetno treba nekoliko optimizirati režim cepljenja – povečanje razmika med prvim in drugim odmerkom na dvanajst tednov je, na primer, pri cepivu proizvajalca AstraZeneca povečalo učinkovitost do ravni, primerljive s cepivi mRNK. Tudi rusko cepivo sputnik V je z uporabo dveh različnih vektorjev (enega v prvem odmerku in drugačnega v drugem odmerku) doseglo več kot 90-odstotno učinkovitost pri zaščiti pred okužbo.
Da je z nekaj optimizacije mogoče pri vseh omenjenih cepivih doseči enako dobre učinke cepljenja, je povsem pričakovano, saj vsa omenjena cepiva imunskemu sistemu »dostavijo« povsem enak virusni protein (protein bodice S). Zato ni logično, da bi nastajale velike razlike v učinkovitosti cepiv – s stališča zaščite pred težjim zbolevanjem jih že zdaj ni, za optimalne epidemiološke učinke (preprečevanje prenašanja okužbe) pa bo potrebno še nekaj optimizacij režimov cepljenj in seveda prilagajanje cepiv novim različicam virusov. Na srečo to pri novih cepilnih tehnologijah ni velik problem.
***
Alojz Ihan, dr. medicinskih znanosti, imunolog, pisatelj in publicist.
Prispevek je mnenje avtorja in ne odraža nujno stališč uredništva.
