Ruska (ru)leta: Država zakladov

Rusija ni dolgočasna država, minuli teden je bilo mogoče celo pomisliti, da so tiskovne agencije predčasno zaznamovale 1. april. Kot prvoaprilska šala se bere seznam novih političnih strank, precej neverjetno zveni tudi informacija o največjem zakladu v zgodovini Sankt Peterburga. Novici imata več skupnega, kot se zdi na prvi pogled.

V Rusiji nove stranke rastejo kot gobe po dežju, kar je predvsem zasluga odhajajočega predsednika Dmitrija Medvedjeva, ki ga bo 7. maja uradno zamenjal aktualni premier Vladimir Putin. Pred odhodom je sprejel popravke zakona o političnih strankah, ki jih je duma potrdila po hitrem postopku. Po novem je za registracijo stranke dovolj 500 članov, kar je 100-krat manj kot ob zadnjih volitvah v rusko dumo decembra lani. Ruski politični prostor je začel dobivati obrise časov, ko je bilo v Rusiji več političnih strank kot v vseh evropskih državah skupaj, kar se je končalo s Putinom, ki je leta 2004 minimalni prag za članstvo dvignil na kar 50.000 članov. Zdaj so spet odprli Pandorino skrinjico, kar je samo po sebi velika senzacija.

Za še večjo so poskrbeli restavratorji dvorca na ulici Čajkovskega v severni ruski prestolnici, ki je do revolucije leta 1917 pripadal aristokratski družini Nariškinov. V zgodovinski zgradbi so odkrili štiri kvadratne metre veliko sobo brez oken in vrat, v kateri je bilo polno družinske srebrnine, carskih nagrad in porcelana družine Nariškin ter častnika bele garde in gusarja Sergeja Somova, ki ga je tam skril pred begom v Pariz, kjer je umrl leta 1976.

Več kot tisoč dragocenih predmetov je bilo skrbno zavitih v časopise, ki so bili natisnjeni poleti 1917, kar dokazuje, da so njihovi lastniki vedeli, da se pripravlja revolucija. Izbruhnila je že čez nekaj mesecev – oktobra 1917. Srebrnina je menda videti kot nova in sploh ni potemnela, saj je bila zavita v tkanino, prepojeno s kisom. Blogerji se sprašujejo, kdo bo dobil nagrado, ki po zakonu pripada najditeljem zgodovinskih zakladov, zgodovinarji pa se trudijo oceniti njegovo vrednost. Zakon pravi, da polovica pripada lastniku zgradbe in polovica delavcu, ki ga je našel. V Sankt Peterburgu oblasti že razmišljajo, da bi v dvorcu odprli razstavo z naslovom Zakladi bele garde.

In kako je zgodba o izgubljenem zakladu povezana s političnimi strankami? Dovolj je omeniti samo nekaj od več kot 100 prošenj za registracijo strank, ki so v zadnjih dneh priromale na ministrstvo za pravosodje. Med njimi je »Narodna, kozaška konsolidacija nasprotovanja uradnikom, ki kršijo zakon, ustavo in naravne pravice kozakov do samoorganizacije in samoupravljanja«, ki ima najdaljše ime, v isti koš pa spadajo še »Zveza kozaških vojsk Rusije«, »Svetovno bratstvo kozaških in oficirskih posebnih enot« ter »Kozaška stranka«. Poleg kozaških so zelo priljubljene tudi monarhistične stranke, denimo »Monarhistična stranka Rusije«, »Monarhistična stranka« in »Avtokratska stranka«. Ljubiteljem tradicionalnih vrednot je na voljo še »Stranka desetih zapovedi« in »Klub prijateljev ruskega naroda«. Vsi drugi so dobrodošli v »Stranki ljubiteljev piva« ali »Subtropski stranki Rusije«. Ker je politična reforma v polnem zagonu, se bo na naslednjih volitvah za vstop v dumo potegovala še vrsta drugih »političnih zakladov«.