Če bi bil Kek Mourinho, iPad ne bi zlomil Korena

Že dolgo ali pa sploh še nikoli v dobi vladavine informacijske tehnologije nisem videl in občutil, da bi bil eden od športnikov tako osovražen ali zaničevan, kot je bil minuli teden nogometni reprezentant Robert Koren. Nihče drug kot kapetan. Nihče drug kot strelec za edino slovensko zmago na svetovnih prvenstvih. Korošec iz Radelj ob Dravi je v vlogi opljuvanega prekosil celo Zlatka Zahoviča izpred devetih let.

Zahovič je imel srečo. Razvojna stopnja IT je bila tedaj še v povojih in ni tako usodno vplivala na ozračje v moštvih ali na rezultate na tekmovališčih. Resda je lahko s pomočjo televizije, radia in deloma tudi časopisov delil narod na naše in vaše, toda moč in vpliv iPada, twitterja in facebooka krepko prekaša vpliv vsega drugega. Včasih ne pomaga niti Kekova prvovrstna taktika niti Korenova izjemna dnevna forma.

Zahovič je preživel in zdaj premaguje vse svoje nasprotnike. Deloma zaradi arogance, tekmovalne trme in samozavesti, ki jo premorejo le največji, deloma zaradi neodvisnosti (v žepih nima luknje za nezaslužen denar) in morda tudi zaradi nepismenosti v IT. Zahovič namreč ni žrtev sodobnega komuniciranja, pač pa najhvaležnejši »tvorec« vsebin. Nekoč bi lahko Zahovič debelo služil na račun avtorskih pravic, ker njegove misli tako vneto in zvesto uporabljajo na vseh možnih socialnih omrežjih.

Korenova vojna z virtualnimi navijači se je že pod Simičevo vladavino (zaradi forumaških prispevkov in razkrivanja »družinskih« vsebin) preselila na štadione. Nekoliko nenavadno, a kapetan je bil žrtev tega, kar kapetan mora delati - v dobrem in slabem ohranjati težo moštva in pozitivno vzdušje. Nekoč, v Katančevih časih, je bil kapetan zgolj privesek, glede na to, da sta Zahovičeva moč in vpliv igralcem prinesla višje nagrade, kot bi jih iztržil kapetan. Zahovič je nazadnje plačal tudi ta davek boja za vse.

Koren, igralec, ki nikomur na slovenski sceni ne dolguje ničesar, niti svojemu dežurnemu »napadalcu« Branetu Oblaku, je storil le eno napako. Sprejel je vlogo, za katero ni bil ne usposobljen ne dovolj zrel. Ni voditelj, a tudi virtuoz ni. Je trmasti Korošec, ki je šel čez hribe in doline, da je prišel do angleškega raja. Brez botrov in intrig, v glavnem s svojima znojem in znanjem.

Twitter in facebook navijači so se že izrekli: »Korena ne potrebujemo več!« To kapetanu ni ušlo. Kot večina drugih igralcev ure in ure presedi v družbi iPada in bere forumaške izbruhe jeze. Namesto, da bi prosti čas izkoristil za kakovostno socialno druženje ali vsaj trden spanec. Če bi Koren na izbruhe primitivizma gledal kot na zabavo, bi tudi po porazih brez sramu ali jeze stopil pred navijače in mikrofone sedme sile. A je že dolgo užaljen, kapetan pa to ne sme biti.

Skozi podobne travme gredo košarkarji v Litvi. Kapetan Jaka Lakovič ni govorec za velika ušesa, Uroš Slokar, ki ima sloves zvestega uporabnika IT in poznavalca, pa ob prebiranju mnenj ve: »V tem negativnem okolju se moramo znati pobrati. Ampak za ta negativizem smo krivi sami.«

Kdo drug kot Jose Mourinho je videl dlje kot drugi. Portugalec je svojim igralcem že prepovedal uporabo twitterja in facebooka. Če bi bil Matjaž Kek Mourinho, iPad (in Estonija) ne bi zlomil Korena in Slovenije.

Dodal bi še eno rešitev: berite časopise! Bo manj travm in en sam nasprotnik - novinar!