Pospešeno ribarjenje v kalnem

Dr. Erik Brecelj je v slovenskem prostoru poznan kot kirurg, ki zdravi raka, in kot vztrajni oporečnik. Ne privoli v polovična pojasnila o nepravilnostih, ki so, žal, zvezda stalnica slovenskega zdravstva, še posebno pa, vsaj zdi se tako, že dolga leta stalna spremljevalka delovanja Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana. Po letošnjem negativnem mnenju računskega sodišča (RS), ki je OI med drugim opozorilo na za več kot 14 milijonov evrov nepravilnosti pri nabavi materiala, storitev in osnovnih sredstev, je mag. Erik Brecelj ogorčen. Ne le zato, ker je vodstvo inštituta njegova javna opozorila ovrednotilo kot širjenje laži, ampak predvsem zaradi skrbi, kam takšna situacija (lahko) vodi konkretno institucijo, njeno dejavnost in skrb za bolnike.

Naj spomnimo, da je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kot plačnik letos inštitutu za nazaj odvzel 7,6 milijona evrov – zato, ker je bil denar, namenjen biološkim zdravilom, porabljen v druge namene. OI zaradi tega napoveduje tožbo proti zavodu, hkrati pa računa na morebitni dogovor o vračilu denarja. Ta, sodeč po trdnem stališču ZZZS, temelječem tudi na naknadni preverbi pravilnosti odločitve pri RS, ni (več) mogoč.

Nujno takojšnje ukrepanje

»Samo omenjene finančne težave in negativne poteze v poslovanju onkološkega inštituta v zadnjem času vzbujajo upravičeno skrb, ki ne sme ostati prezrta. Isti ljudje, ki so doslej prikrivali številne nepravilnosti, danes trdijo, da lažem. To se ponavlja od afere o operacijskih mizah. A vse moje navedbe so se pokazale za resnične, ne nazadnje pa imam za vsako od njih tudi neovrgljive dokaze,« v pogovoru za Delo pojasnjuje dr. Erik Brecelj.

In dodaja: »Samo ugotovitev računskega sodišča o več milijonov evrov vrednih nepravilnostih zadostuje za odstavitev več kot desetih direktorjev, ne enega samega. Toda morebitna odstavitev generalne direktorice OI ni rešitev. Problem je globlji. Zahteval bi takojšnje ukrepanje, ki pa ga še nikjer ni videti. Ministra za zdravje Dorjana Marušiča sem pred kratkim obvestil o določenih zadevah, povezanih s temi nepravilnostmi. Sledil je upravni nadzor OI, ki še ni končan – in ki niti ni bil potreben, saj so stvari kristalno jasne, dokazi zanje pa tudi obstajajo,« pravi dr. Erik Brecelj.

(Proti)koruptivni manevri

Dr. Brecelj je bil po izboru bralcev Delova osebnost leta 2009; tedaj je ocenil, da bi si to nagrado bolj kot on zaslužila Tatjana in Matjaž Nekrep, ki da sta v slovenskem zdravstvu premaknila precej več stvari, kot jih je uspelo njemu. In danes? »Minili sta že dve leti, odkar sem se zaradi težav, ki sem jih imel, obrnil po pomoč na Zdravniško zbornico Slovenije. Ta ni ukrenila nič. Ko pa sem od nje pred dvema tednoma, skupaj z določenimi opozorili, zahteval takojšnjo odločitev o prijavi, sem dobil takojšen odgovor, češ da bo tožilec zbornice prijavo nemudoma obravnaval,« pove dr. Brecelj.

Niz nedopustnih dejanj, ki so se v ustanovi, kjer je zaposlen, menda nakopičila v obliki pritiskov in šikaniranj, je vplival na njegovo odločitev, da pri državni komisiji za preprečevanje korupcije po zakonu o integriteti zaprosi za zaščito, ki jo kot prijavitelj koruptivnih dejanj očitno potrebuje. »Moram reči, da so se v vseh teh letih zgodili minimalni premiki. Mogoče smo ustavili kakšen posel, zlasti z gradbeniki, vendar nam razmer (še) ni uspelo urediti. Če ne bo drugače, nas bo v to prisilila gospodarska kriza, kar pa bo dosti huje, kot če bi spremembo na bolje dosegli z uporabo zdrave pameti,« je prepričan kirurg.

Problem abdominalne kirurgije

Spomnimo se na zaplete v času prejšnjega ministra za zdravje Boruta Miklavčiča, ko so bili potrebni urgentni večerno-nočni sestanki, da bi rešili probleme, na katere je opozarjal oporečnik, pa četudi so bili ti povezani »samo« z organizacijo vsakodnevnega dela. A tedanje obljube, da bodo odpravili neustrezne razmere v abdominalni kirurgiji na OI, so zdaj pozabljene.

Dr. Brecelj je julija na tem področju tako rekoč edini, ki še redno dela, pri čemer pravi, da takšnega tempa še en mesec ne bi zdržal. »Vprašanja v zvezi z reorganizacijo smo začeli reševati, nismo pa jih rešili. Dva kirurga sta se upokojila, eden še pomaga honorarno, sicer pa delava še dva, eden je zdaj na dopustu. Zadnji teden sem, na primer, v ponedeljek imel ambulanto, druge dni sem operiral. To so operacije, ki lahko trajajo ves delovnik – kar ni problem, saj imam to delo rad. Problem (lahko) postane, če nastanejo zapleti, čemur se je pri preobremenjenosti težko izogniti. Najhuje pa je, ker vemo, da bi bilo pri enaki kvoti denarja mogoče zagotoviti veliko boljšo organizacijo dela,« poudarja dr. Brecelj.

Iluzija ali realnost

Je up na boljšo organizacijo dela iluzija ali realnost? Dr. Erik Brecelj omenja primer Splošne bolnišnice Jesenice, kjer so pri organizaciji dnevne bolnišnice presegli predstavljivo in oblikovali vzorčni primer dobrega (so)delovanja, temelječega na zadovoljstvu pacientov in zaposlenih (ta bolnišnica je od 15. junija prva splošna bolnišnica v Sloveniji in Evropi, ki pacientom zagotavlja najvišjo raven kakovosti oskrbe in varnosti po standardu DNV – NIAHO), »in ne na prisili, dogovarjanju pod mizo ali s figo v žepu«, je prepričan dr. Brecelj.

Sicer pa OI po Brecljevem prepričanju ni takšen kolos, da bi bil neobvladljiv, tudi finančno ne. »Problem je, ker ima na voljo veliko denarja, zato se tu še vedno pospešeno ribari v kalnem. Številni interesi, ki se utegnejo s širitvijo onkološke dejavnosti po Sloveniji razpršiti, so zdaj tako močni, da se malverzacije, kot potrjujejo tudi ugotovitve RS, še vedno nemoteno dogajajo.«

Upravni nadzor ministrstva za zdravje nad poslovanjem onkološkega inštituta je še v polnem teku. Zahtevano dokumentacijo, ki so jo sicer prejeli 20. junija, so člani nadzorne komisije začeli pregledovati danes. Komisija, ki jo vodi Dušan Jošar, vodja sektorja za ekonomiko javnega zdravstva, bo predvidoma še ta teden to delo nadaljevala. Za zdaj ni mogoče napovedati, kdaj bo nadzor končan, njegovi izsledki pa predstavljeni resornemu ministru in javnosti.