Kar leto in pol je trajalo preden je bila znana končna odločitev v zadevi Contador (španski kolesar številka ena na svetu, ki je bil ujet pri zlorabi dopinga). Takoj se je usul plaz kritik, predvsem negativnih: da za vsem stojijo razni interesi, da je trajalo predolgo do odločitve, da je lahko v vmesnem času dirkal, da ga je sodišče obsodilo, čeprav naj bi obstajal dvom ipd..
Primer El Pistolera, kakor je vzdevek Contadorja, se je res vlekel kot jara kača, v vmesnem času pa je lahko dirkal. Po obsodbi se mu ves čas od pravnomočne ugotovitve rezultatov testiranj šteje v čas prestajanja kaznim, ne pa od zadnje tekme oz. nastopa. Tako ga bomo lahko že letos videli na Vuelti. Težko je torej trditi, da je bil tako razpotegnjen postopek v njegovo škodo. Kaj je bolje? Takoj biti obsojen in čakati dve leti na potek kazni, ali v vmesnem času tekmovati, sicer pod senco dvoma, pa vendar. Verjetno je bistveno bolje biti v športnem pogonu. Tadej Valjavec, ki je bil prav tako obsojen zlorabe dopinga, ni imel te sreče. Verjetno bi tudi Valjavcu ustrezalo, da bi se mu kazen štela od pravnomočnosti rezultatov in ne od dneva zadnjega nastopa.
Res je, da se je predstavniku TAS-a (Športno razsodišče v Lozani) zareklo pri predstavitvi odločitve z izjavo, da naj bi obstajal dvom o tem kako so prepovedane substance zašle v telo Contadorja. Vendar je na Contadorju dokazno breme pojasnjevanja izvora prepovedanih substanc in ne na sodišču, da ugotavlja njihov izvor. Športnik mora namreč pojasniti kako so te substance prišle v njegovo telo in dokazati, da ni kriv za vnos takšnih snovi oz. da se to ni zgodilo iz malomarnosti. To pa Contadorju ni uspelo. Obramba, da naj bi te snovi prišle v Contadorjev organizem preko govejega mesa, se ni obnesla. Prav tako ne različica s transfuzijo. Odločitev je zato bila edina pričakovana.
Presenečen sem bil nad večinskim odzivom kolesarskega sveta. Vsi po vrsti so Contadorja branili. Andy Schleck, ki bo sedaj postal zmagovalec francoske pentlje za leto 2010, je celo izjavil, da »Ni razloga za veselje, tudi če sem postal zmagovalec Dirke po Franciji 2010. Boril sem se z njim na tisti dirki in izgubil. Zmagovati želim na športen način, ne na sodišču.« Povsem razumem, da zmagovalne vožnje na Elizjeskih poljanah ne more nadomestiti nobena sodna odločba. Pa vendar, saj ga je ravno Contador oropal takšne možnosti?! Andy, zmagal si na športen način. Žal pa tega nisi mogel primerno proslaviti.
Tadej Valjavec je pričakoval, da »bo številka ena svetovnega kolesarstva pri lobiranju v ozadju dovolj močna za zmago« in »če je bil on (Contador) dopingiran, so bili tudi vsi njegovi tekmeci«. Tudi Fabian Cancellara, ki je bil osumljen »tehničnega dopinga« (zaradi motorčka v kolesu), je izjavil, da je to bizaren dan za koledarstvo. Nihče izmed kolesarjev ni niti skušal podati kritike, ki bi vsaj malo obsodila doping in njegovo uporabo. In to v športu, ki je do vratu omadeževan z dopinškimi škandali in se otepa negativnega slovesa športa, kjer je doping najbolj uporabljen. Na takšen način jim gotovo ne bo uspelo. Očitno je v drugi Valjavčevi izjavi vse preveč resnice. Vrana vrani pač ne izkljuje oči.
Ne spuščam se v to, ali je Contador izjemen kolesar in ali je pošteno, da so njega dobili, medtem ko se se drugi domnevno dopingirani uspeli izviti primežu protidopinških ukrepov. Lahko je tudi najboljši kolesar na svetu, vendar bi morali, čeprav (ali prav zato ker) je številka ena svetovnega kolesarstva, z njim postaviti zgled drugim. Ne pa, da se v javnosti predstavlja kot žrtev.
Novembra bo jasno, ali bo Alberto Contador smel nastopiti na dirki Tour de France Foto: Reuters