Tiskane izdaje
Povsem razumem, da imajo vse televizijske hiše tudi svoje marketinške oddelke, ki so pozorni na vsebino prispevkov. Nočejo namreč, da bi bili v prispevkih preveč izpostavljene blagovne znamke (predvsem tiste, ki ne oglašujejo v njihovi hiši). Slednje toliko bolj velja za komercialne TV hiše. Javna televizija, ki je javni zavod, ima na tem področju nekoliko drugačna merila. Vsaj naj bi jih imela. Poročanje o temah, ki so večjega, nacionalnega pomena in javnega interesa, je njihova dolžnost. V to pa spada tudi vrhunski šport in srebrna olimpijka, Sara Isaković.
Opisani primer me je presenetil predvsem zaradi tega, ker se novinar, ki je delal prispevek, sploh ni potrudil izogniti situaciji brez sponzorjev in Sarine izjave posneti namesto pred »panojem« s sponzorji, npr. ob bazenu. V prispevku so enostavno zameglili sponzorje in še to na precej nespreten način, da je bilo možno vseeno sklepati, za katera podjetja gre.
Sara je vrhunska slovenska športnica, o tem ni nobenega dvoma. Pred njo je še dolga in, upam da, bogata kariera. Sara svojo kariero gradi tako v bazenu, kakor izven njega. Brez medijev je ta pot bistveno težja, če ne skoraj nemogoča. Med mediji in (vrhunskimi) športniki mora obstajati neko razmerje vzajemnosti. Ob uspehih bi namreč vsi radi pristavili svoj lonček in dobili izjavo ali intervju, vrhunski športniki celo pogosteje, ker jih javnost pozna in so zato za medije bolj zanimivi. Pravzaprav rabijo en drugega - športniki zato, da gradijo svojo podobo, izpostavijo sebe in svoje sponzorje, ki financirajo njihove podvige, mediji pa zato, ker morajo poročati o nekem dogodku, saj je to v javnem interesu. In ravno tukaj mi zmanjka. Kaj se je nekomu motalo po glavi, da je zameglil sponzorje!?
Dejanje TV SLO je, bolj kot na komercialni ravni, pomembno na simbolični. Komercialna vrednost pojavljanja sponzorjev na sponzorskem »panoju« v skupnem času 10 sekund namreč sama po sebi ni pomembna. Ob upoštevanju raziskav s področja vidnosti sponzorjev v takšnih situacijah je celo zanemarljiva. Na simbolični ravni pa gre za bojkot Sare Isakovič in vseh tistih podjetij, ki vlagajo vanjo. Bo javni zavod nosil odgovornost, če se Sarini sponzorji, ki so veliki oglaševalci - Zavarovalnica Triglav, Mobitel, BTC - odločijo za »povračilne« ukrepe in malce zmanjšajo ali za določen čas ustavijo oglaševanje na TV SLO?
Zakaj bi Sara tem medijem sploh dajala izjave? Potem je zanjo bolje, če da izjavo samo konkurenčemu mediju, ki s tem dobi ekskluzivo. S tem pa tako Sara kot njeni sponzorji dobijo večjo minutažo.
Podobna krivica se dogaja pri uporabi fotografij športnikov. Mediji namreč niso ažurni pri menjavi fotografij, kar je pomembno zato, ker se menjajo sponzorji. Ni odveč poudarjati, da novi sponzorji nad tem niso navdušeni - špornikom dajejo izdatne vsote denarja zato, da namesto svojih logotipov vidijo logotipe drugih podjetij, po možnosti celo svojih konkurentov.
Res je, da lahko za to poskrbijo tudi športniki sami oz. njihove agencije, in medijem ob začetku sezone posredujejo ažurirane fotografije. Za fotografijo lahko zaprosi tudi vsak novinar, medtem ko od športnika jemlje izjavo. Res pa je tudi, da četudi mediji imajo nove fotografije, teh velikokrat ne objavijo. Ne bi rekel, da delajo to zanalašč, prej iz nezavedanja, kako pomembno za športnika je to.
Športniki so pri izgradnji kariere odvisni od medijev, še posebno v panogah, ki niso med najbolj medijsko popularnimi. Mediji bi se zato morali še toliko bolj zavedati svoje odgovornosti pri razvoju športa. Cenzura zaradi težnje po oglaševalskih sredstvih ali boljše pogajalske pozicije, ni pravi korak v tej smeri in upam, da je bila to izjema ter napaka, ki jo je TV Slovenija že prepoznala.
