Tiskane izdaje
Letos na velikih tekmovanjih ne bomo gledali naših nogometašev in košarkarjev. Nogometaši so bili prekratki v kvalifikacijah za EP na Poljskem in v Ukrajini, medtem ko so košarkarji evropsko prvesntvo končali na mestu, ki ne zagotavlja udeležbe na kvalifikacijah za olimpijski košarkarski turnir.
Po tekmovalni plati jasno, da sta obe reprezentanci s tem izgubili. Enako je tudi glede »škode« za sponzorje, vendar zgolj sponzorje NZS. Sponzorji košarkarske zveze namreč niso ničesar izgubili.
Najprej je potrebno ugotoviti, da sponzorji obeh največjih panožnih zvez v kolektvnih športih svoja sponzorstva aktivirajo večinoma le ob večjih uspehih oz. ob posamičnih dogodkih, in ne skozi celo leto.
Tukaj je, zaradi tekmovalnega sistema, ki zagotavlja kvalifikacijske tekme skozi celo leto, v prednosti nogomet. Vseeno pa so nogometaši z neuvrstitvijo na EP sponzorje prikrajšali za odmevnejše trženjske akcije povezane z nogometom.
Sponzorji košarkarske reprezentance svoje aktivnosti v veliki meri planirajo v času reprezentančnega zbora, ki je vsako leto do sedaj bil cca mesec dni pred velikimi tekmovanji (julij, avgust, september). Izostanek uvrstitve na večje tekmovanje torej načeloma bolj škodi sponzorjem košarkarjev. Vendar tokrat ni tako.
Neuvrstitev košarkarske reprezentance na kvalifikacije za olimpijski turnir v Londonu za večino sponzorjev KZS predstavlja »rešitev«. Upoštevati je namreč potrebno dejstvo, da sponzorji KZS, ki obenem niso tudi sponzorji Olimpijskega komiteja Slovenije (oziroma olimpijskih reprezentanc), ne bi mogli v svojih trženjskih akcijah kakorkoli uporabljati košarkarjev.
Sponzorji KZS torej svojih pravic ne bi mogli izkoriščati praktično celo poletje, saj je potrebno upoštevati časovni interval prepovedi trženja »neolimpiskih« sponzorjev (tako v času kvalifikacij kot tudi iger), ki ga predpisuje Mednarodni olimpijski komite. Še več, košarkarsko reprezentanco bi povsem legalno v svojih trženjskih akcijah uporabljali glavni konkurenti sponzorjev KZS.
Tako bi Telemach, kot generalnega sponzorja KZS, lahko nadomestil Telekom, banko Raiffeisen olimpijska SKB, Mercator bi izrinil Spar, Porsche Slovenija pa bi preskočil BMW. Morebitne take akcije bi z lahkoto označili kot marketing iz zasede (ambush marketing), ki pa je popolnoma legalen.
V opisani situaciji bi največ pridobili sponzorji obeh, tako KZS-ja kakor tudi OKS-a, saj se v nobenem primeru ne bi v povezavi z njihovim sponzorirancem ne bi pojavljal konkurent, medtem ko bi praktično sami lahko izkoriščali vse sponzorske pravice.
S sponzorskega vidika torej neuvrstitev na košarkarski kvalifikacijski turnir večini sponzorjem ne predstavlja škode. KZS bo po napovedih zopet organizirala turnir z udeležbo reprezentanc s področja bivše Jugoslavije, kar bo sponzorjem nudilo priložnost za izvedbo trženjskih aktivnosti.
Sicer manj, kot v primeru uvrstitve na EP ali SP, vendar neprimerno več kot v primeru uvrstitve na OI, poletne aktivnosti pa bi morale tudi sponzorjem (in ne samo organizatorjem) služiti kot uvod v leto 2013, ko bomo gostili Evropsko prvenstvo.
Seveda uvrstitev in dobri nastopi na OI dvigujejo vrednost in ugled vsakemu športnemu subjektu in posledično tudi njegovim sponzorjem.
Slednje velja v športno marketinško razvitih okoljih, kjer se sponzorska aktivacija odvija skozi celo leto in ni omejena zgolj na dva ali tri mesece. Ko se bomo v Sloveniji približali razvitejšim okoljem, bodo takšne skrbi odveč.
***
Diplomirani pravnik Blaž Bolcar je zaposlen v Odvetniški pisarni Bolcar. Na podiplomskem študiju v Angliji se specializira za področje športnega prava in je član tretje generacije Top Class na CEED (Center for Enterpreneurship and Executive Development). V letu 2008 je pridobil naziv uradnega licenciranega košarkarskega agenta (licenca FIBA). Poleg rekreativnega ukvarjanja s športom je član različnih mednarodnih strokovnih združenj kot npr. SLA (Sports Lawyers Association), IASL (International Association of Sport Law).
